Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
25. 1. 2022
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe 1700, d. o. o., Ljubljana, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 25. januarja 2022
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti šestega odstavka 14. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21, 177/21, 185/21, 190/21, 197/21, 200/21, 201/21, 4/22 in 8/22) se zavrže.
1.Pobudniki, gospodarski subjekti, ki opravljajo gostinsko dejavnost, izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeno določbo Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (v nadaljevanju Odlok). Zatrjujejo, da je v neskladju z 2. in 74. členom Ustave. Navajajo, da izpodbijana določba neposredno posega v njihov pravni položaj, ker jim je onemogočeno opravljanje gostinske dejavnosti na prazničnih sejmih, pri čemer je opravljanje gostinske dejavnosti njihova temeljna dejavnost. Dodajajo, da so sklenili pogodbe o najemu prodajnega mesta za izvajanje gostinskih storitev v okviru prazničnega sejma v Ljubljani. Predlagajo, naj Ustavno sodišče izpodbijano določbo Odloka odpravi oziroma razveljavi, do dokončne odločitve pa zadrži njeno izvrševanje.
2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
3.Izpodbijana določba Odloka je prenehala veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem. Veljala je namreč le za obdobje prazničnih sejmov, ki so se zaključili. To pomeni, da se izpodbijani ukrep ne more več izvajati. Ureditev se je vsebinsko izčrpala in je s tem prenehala veljati.[1]
4.Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena ZUstS lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti. Po pozivu Ustavnega sodišča so pobudniki navedli, da so premoženjsko škodo, ki naj bi jim zaradi izpodbijane določbe nastajala, izčrpno pojasnili že v pobudi, da je njeno višino sicer težko oceniti, vendar jo je mogoče enačiti z višino prihodkov iz enake prireditve v letih 2019/2020, in da so imeli stroške z najemom in nabavo blaga, za kar naj bi predložili tudi dokaze.
5.Z navedenim pobudniki niso izkazali izpolnjenosti pogoja iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora morebitna ugoditev pobudi in ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega neveljavnega predpisa privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.[2] V obravnavanem primeru morebitna ugotovitev protiustavnosti ter razveljavitev ali odprava izpodbijane določbe Odloka ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja pobudnikov. Domnevna premoženjska škoda (upad prihodkov, stroški najemnin in nabave blaga), ki jo navajajo kot škodljivo posledico protiustavnosti, ki naj ne bi bila odpravljena, bi še naprej obstajala. Pobudniki imajo na razpolago pravdne postopke, v katerih lahko zavarujejo svoj pravni položaj in dosežejo odpravo zatrjevanih posledic protiustavnosti, in sicer tako glede sklenjenih najemnih pogodb kot tudi glede zatrjevane premoženjske škode.[3]
6.Ker pobudniki ne izkazujejo pravovarstvene potrebe, ki jo 47. člen ZUstS določa kot pogoj za začetek postopka za oceno ustavnosti določbe, ki je prenehala veljati, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.
7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.
dr. Matej Accetto Predsednik
[1]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. U-I-165/13 z dne 16. 1. 2014, 5. točka obrazložitve.
[2]Tako npr. v odločbi Ustavnega sodišča št. U-I-232/99 z dne 22. 5. 2003 (Uradni list RS, št. 54/03, in OdlUS XII, 46), 8. točka obrazložitve, in sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-109/17, Up-594/17 z dne 2. 3. 2020, 7. točka obrazložitve.
[3]Prim. tudi sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-490/20 z dne 20. 12. 2021, 3. in 5. točka obrazložitve, ter št. U-I-121/21 z dne 14. 6. 2021, 3. točka obrazložitve in tam navedena sodna praksa.