Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja. Udeleženec je namreč še vedno občasno odklonilen do potrebnih intervencij. Udeleženec je res sam ob sprejemu podal soglasje za zdravljenje, vendar ga je naknadno umaknil.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se nasprotnemu udeležencu omeji prisotnost pri izvajanju dokazov in se ga zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike v ... najdalj do vključno 23.10.2020. 2. Zoper ta sklep je vložil pritožbo nasprotni udeleženec po svojem odvetniku iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da se udeleženca nemudoma odpusti iz zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom, podredno pa, da se ga zadrži na zdravljenju do 10.10.2020, nato pa se ga premesti na odprti oddelek. Navaja, da v konkretnem primeru ni izpolnjen pogoj ogrožanja svojega življenja in zdravja in zdravja kogarkoli drugega. Od začetka zdravljenja se je njegovo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo. Udeleženec dobro spi, se ponoči ne zbuja, ima normalen apetit. Opis dogodkov, ki so sledili incidentu septembra 2004, niso posledica blodenj, pač pa gre za resnične dogodke, ki so dokazljivi. Sodišče se v zvezi s tem ni ukvarjalo in je udeleženčeve navedbe takoj in apriori štelo za neresnične oziroma blodnje. Napovedano odklanjanje hrane prav tako ne kaže na hude motnje sposobnosti obvladovanja ravnanj, pač pa je šlo za udeleženčev način protestiranja zoper prisilno hospitalizacijo, ki pa ga je že naslednji dan prekinil. Zaradi njegovega zdravstvenega stanja ni ogroženo nikogaršnje zdravje in življenje. Ob zaslišanju je izpovedal, da se je redno trikrat na dan prehranjeval v bližnji gostilni, prav tako pa iz njegove postave ni videti, da bi imel kakršnekoli težave s prehranjevanjem. Ne drži, da je udeleženec nekritičen do svojega zdravstvenega stanja, saj se je sam zglasil na oddelku Psihiatrične klinike v ... in sprejel zdravljenje s predpisano terapijo. Udeleženec se torej zaveda svojega zdravstvenega stanja, si želi ozdravitve in je odločen nadaljevati s terapijo tudi po odpustu domov. Udeleženec je prenehal s preganjalnimi mislimi, se ne počuti več ogroženega, počuti se varnega in sposobnega normalnega življenja brez telesnega in duševnega propadanja. Omejitve na zaprtem oddelku ga dušijo in zavirajo njegovo napredovanje zdravljenja, zato predlaga, da se ga že pred 23.10.2020 premesti na odprti oddelek Psihiatrične klinike v ... Udeleženec je odločen nadaljevati zdravljenje s predpisano terapijo tako na odprtem oddelku kot tudi po izpustitvi v domačo oskrbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je postopek potekal v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr1), glede na ugotovljena dejstva pa je bilo pravilno uporabljeno tudi materialno pravo. Sklep ima tudi vse razloge o odločilnih dejstvih.

5. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu imajo oporo v izvidu in mnenju izvedenke A. A. in zaslišanju nasprotnega udeleženca. Na podlagi teh izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so podani vsi pogoji iz 39. člena ZDZdr za začasno omejitev svobode nasprotnemu udeležencu. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da gre pri nasprotnem udeležencu za akutno poslabšanje psihotične motnje, potem ko je v domačem okolju popolnoma opustil vso predpisano terapijo. Pod vplivom burne akutne psihotične simptomatike je njegova presoja realnosti hudo motena. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je opis dogodkov, ki ga je podal nasprotni udeleženec, posledica njegovih blodenj. Takšno oceno je sprejelo na podlagi neverjetne vsebine opisa dogodkov (npr. da ga je vlada ozdravila na daljavo preko računalnika in telefona) in mnenja izvedenke psihiatrične stroke. Tega zaključka nasprotni udeleženec z navedbo v pritožbi, da gre za dokazljive dogodke, ne uspe omajati.

6. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji hudo ogroža svoje zdravje, saj se je začel odmikati in socialno izolirati, postal je nespečen, slabo in neredno se je tudi prehranjeval. Ne drži pritožbena trditev, da nasprotni udeleženec ni imel težav s prehranjevanjem in spanjem, saj je tudi sam v svoji izpovedbi povedal, da mu je zaradi sodnega postopka zmanjkalo denarja, zaradi česar ni imel za hrano in zato tudi ni jedel. Prav tako je izpovedal, da je imel težave s spanjem. Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo, da bi se brez zdravljenja psihotična klinična slika poglabljala, kar bi privedlo do še hujšega ogrožanja zdravja zadržanega, pa tudi do avto in heteroagresivnega razmišljanja. Obstaja resna nevarnost, da bi se nezdravljen spet prenehal redno prehranjevati in imel motnje spanja, da bi se socialno izoliral in se popolnoma osredotočil na bolezenske paranoidne vsebine, zaradi katerih se zapira v svoj krog. Že sedaj je zaradi pogostih opuščanj zdravil psihotična motnja kronificirana, ob nadaljnjem nerednem zdravljenju pa je moč pričakovati, da bo prešla v rezidualno fazo, ko ne bo več dostopna zdravljenju.

7. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ocenilo, da vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj nasprotni udeleženec zaradi svojega trenutnega duševnega stanja in popolne nekritičnosti do svoje bolezni ni sposoben tvornega sodelovanja. Udeleženec je namreč še vedno občasno odklonilen do potrebnih intervencij. Udeleženec je res sam ob sprejemu podal soglasje za zdravljenje, vendar ga je naknadno umaknil. 8. Tudi trajanje časa zdravljenja je določeno ustrezno. Po strokovni oceni izvedenke je potreben čas enega meseca, da ob sprejemu uvedena terapija doseže tolikšen učinek, da bo sposoben boljšega sodelovanja pri zdravljenju in ne bo takoj opustil predpisane terapije. Šele takšno stanje pa bo odprlo pot milejšim oblikam zdravljenja, ki ga zadržana oseba nedvomno potrebuje. Neutemeljen je torej pritožbeni predlog za skrajšanje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom zgolj do 10.10.2020. 9. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi kumulativno zahtevani pogoji za pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom v skladu s 53. členom v zvezi z 39. členom ZDZdr. Poseg v udeleženčeve ustavnopravno varovane pravice ima torej vso potrebno zakonsko podlago.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ne uveljavlja nobene kršitve postopka pred sodiščem prve stopnje, samo pa prav tako ni zaznalo nobene od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ur. l. RS, št. 77/2008 s spremembami