Jedro

Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno.

Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.

V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.

Izrek

I. Pritožba upnika Banka A. se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v delu I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, glede ugotovitve o prerekanih terjatvah ter ločitvenih pravicah upnika Banka A. pod zap. št. prijavljene terjatve 38 in 39. II. Pritožbam upnikov B. B., C. d. o. o., Č. d. o. o. se delno ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi: v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, v delu glede ugotovitve o priznani terjatvi ter ločitvenih pravicah upnika D. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 101, v 21. alineji II. točke izreka, pritožbi upnika C. d. o. o. se še nadalje delno ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi še: v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, v delu, ki se nanaša na zavarovano terjatev upnika C. d. o. o. za plačilo zneska 612.436,60 EUR pod zap. št. prijavljene terjatve 102, v zvezi z ugovorom o prerekanju terjatve, ki ga je vložil upnik B. B. zoper terjatev upnika D. d. o. o. ter se na pravdo napoti upnik C. d. o. o. in se zadeva v razveljavljenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. V ostalem se pritožba upnika B. B. zavrne in se potrdi izpodbijani sklep v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, v delu: glede prerekane ločitvene pravice upnika B. B. na vseh obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov pod zap. št. prijavljene terjatve 96, 97, 100 in 108 ter glede odločitve, da se na pravdo napoti upnik B. B., glede napotitve B. B. na pravdo v zvezi z vloženim ugovorom o prerekanju terjatev oziroma ločitvenih pravic upnikov F. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 46, G. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 70, H. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 71 in 91, I. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 72, J. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 79 ter D. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 92, glede napotitve na pravdo v zvezi z vloženim ugovorom o prerekanju terjatev oziroma ločitvenih pravic upnika H. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 98. IV. V ostalem se zavrne pritožba upnika C. d. o. o. in se potrdi izpodbijani sklep v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, v delu: glede prerekane ločitvene pravice upnika C. d. o. o. na vseh obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov pod zap. št. prijavljene terjatve 102, 103, 111, 112, 113, 114, 115, 116 ter se na pravdo napoti upnik C. d. o.o. V. V ostalem se zavrne pritožba upnika Č. d. o. o. in se potrdi izpodbijani sklep v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022: glede prerekane ločitvene pravice upnika Č. d. o. o. na vseh obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov pod zap. št. prijavljene terjatve 117, 118, 119, 120, 121 ter se na pravdo napoti upnik Č. d. o. o. VI. Pritožba upnika K. d. o. o. se zavrže. VII. Upnik B. B. nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic, oziroma izločitvenih pravic, odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 (PD 277), ki je sestavni del izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (I. točka izreka). O priznanih terjatvah in o ločitvenih pravicah je nadalje v II. točki izreka ugotovilo, katere terjatve in ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev so priznane, ter upravitelju naložilo, da priznane terjatve prednostno plača iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

2. Zoper navedeni sklep so vložili pravočasne pritožbe upniki: Banka A., B. B., C. d. o. o., Č. d. o. o. in K. d. o. o. Sklep sodišča prve stopnje izpodbijajo v obsegu, ki so ga začrtali s pritožbami (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Uveljavljajo vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlagajo razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo odločanje.

3. Upravitelj v odgovoru na poziv sodišča navaja, da meni, da je utemeljena pritožba upnika Banka A. Poleg tega meni, da so utemeljene pritožbe upnikov B. B., C. d. o. o., Č. d. o. o. v zvezi z ugovorom o prerekanju terjatve in ločitvenih pravic upnika D. d. o. o., saj je izjava o upnikovem prerekanju pomotoma izpadla pri terjatvi pod zap. št. 101 ter je pripisana pri terjatvi pod zap. št. 102, čeprav je vsebinsko razvidno, da se nanaša na terjatev pod zap. št. 101. Meni tudi, da so utemeljene pritožbe teh upnikov v delu, ki se nanašajo na obseg prerekanih ločitvenih pravic. Glede pritožbe upnika K. d. o. o. se je do navedene problematike opredelil v izrednem poročilu z dne 28. 12. 2022. 4. Pritožba upnika Banka A. ni utemeljena. Pritožbe upnikov B. B., C. d. o. o., Č. d. o. o. so delno utemeljene. Pritožba upnika K. d. o. o. ni dovoljena.

**O pritožbi upnika Banka A.**

5. Upnik Banka A. v pritožbi navaja, da je upravitelj priznal prijavljeni terjatvi pod zap. št. 38 in 39 (PD 134) v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 (PD 277) ter ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev. Meni, da terjatev, ki jih je prijavil, ni prerekal noben upnik, kot tudi ne naslednjih ločitvenih pravic za zavarovanje terjatve v višini 1.132.076,48 EUR pod zap. št. 38: (1) na premičnini – sončni elektrarni MFE O., (2) na stavbni pravici ID znak 000 ter (3) na pogojnih terjatvah iz naslova zavarovalnine. Navaja, da je ugovor o prerekanju terjatev z dne 22. 7. 2022 vložil upnik Č. d. o. o. (PD 228), ugovor z dne 27. 7. 2022 pa upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. (PD 240) ter da iz vsebine navedenih ugovorov izhaja, da so upniki prerekali zgolj ločitveno pravico za zavarovanje obeh terjatev na obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do družbe E. d. o. o. iz naslova dne 22. 2. 2013 sklenjene pogodbe o zagotavljanju podpore kot obratovalno podporo električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije v proizvodni napravi MFE O. Meni, da bi zato moral izpodbijani sklep v II. točki izreka vsebovati tudi ugotovitev o priznani terjatvi upnika v višini 1.132.076,48 EUR (pod zap. št. 38) in o priznanih ločitvenih pravicah na premičnini – sončni elektrarni MFE O. in na stavbni pravici z ID znakom 000 ter bi moralo biti upravitelju naloženo, da terjatev upnika prednostno plača iz premoženja, s katerim je zavarovana ta terjatev.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik Banka A. s prijavo terjatev in ločitvenih pravic v tem stečajnem postopku prijavil terjatev v višini 1.132.076,48 EUR (zap. št. prijavljene terjatve 38) in terjatev v višini 54.822,62 EUR (zap. št. prijavljene terjatve 39), kot tudi ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev. Za zavarovanje terjatve v višini 1.132.076,48 EUR je prijavil ločitvene pravice na vseh obstoječih in bodočih terjatvah dolžnika do družbe E. d. o. o., na premičnini - sončni elektrarni, na stavbni pravici ter na pogojnih terjatvah iz naslova zavarovalnine. Za zavarovanje terjatve v višini 54.822,62 EUR pa je prijavil ločitveno pravico na vseh obstoječih in bodočih terjatvah dolžnika do družbe E. d. o. o. 7. Ugovor o prerekanju terjatev upnika Banka A. z dne 22. 7. 2022 je vložil upnik Č. d. o. o. (PD 228), ugovor z dne 27. 7. 2022 pa upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. (PD 240). Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 (PD 277) je razvidno, da je upravitelj glede ugovora upnikov D. d. o. o. in H. d. o. o. navedel, da gre za ugovor o prerekanju „in sicer v celoti obeh ločitvenih pravic, s katerima sta zavarovani terjatvi pod zap. št. 38 in 39, na vseh obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov“. Pri ugovoru upnika Č. d. o. o. pa je navedel, da gre za ugovor o prerekanju „in sicer v celoti obeh terjatev pod zap. št. prijavljene terjatve 38 in 39“. Iz zapisanega v končnem seznamu preizkušenih terjatev torej izhaja, da sta upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. z ugovorom o prerekanju terjatve prerekala ločitveni pravici za zavarovanje terjatev pod zap. št. 38 in 39 na vseh obstoječih in bodočih terjatvah dolžnika do družbe E. d. o. o., med tem ko je upnik Č. d. o. o. v celoti prerekal tudi prijavljeni terjatvi upnika Banka A. pod zap št. 38 in 39. 8. Kot izhaja iz 63. člena ZFPPIPP se v primeru, če ugovor o prerekanju terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 4. točke petega odstavka tega člena ali mu niso priloženi dokazi iz šestega odstavka tega člena, zanj ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah (sedmi odstavek 63. člena ZFPPIPP). Iz 63. člena ZFPPIPP tako izhaja, da je obvezna sestavina ugovora o prerekanju terjatve izjava upnika, da prereka terjatev (poleg podatkov o terjatvi in podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga), med tem ko opis dejstev o neobstoju prerekane terjatve ni nujna sestavina ugovora o prerekanju terjatve.1 Takšno razlago potrjuje določba 3. točke četrtega odstavka 68. člena ZFPPIPP, po kateri je posledica neobrazloženega ugovora to, da terjatev, proti kateri je vložen, velja za verjetno izkazano.2 Neutemeljeno prerekanje pa ima lahko stroškovne posledice v kasnejši pravdi.

9. Po presoji pritožbenega sodišča že zato niso utemeljene pritožbene navedbe, v katerih upnik Banka A. povzema obrazložitev ugovora o prerekanju terjatev, ki ga je vložil upnik Č. d. o. o. in pojasnjuje, zakaj meni, da ta upnik njegovih prijavljenih terjatev ni prerekal. Izjava upnika o prerekanju terjatve izhaja iz ugovora o prerekanju terjatev upnika Č. d. o. o. z dne 22. 7. 2022, s katero „prereka prijavljene terjatve upnikov … zavarovane z ločitveno pravico“. Nenazadnje pa tudi pritožnik sam v vlogi z dne 8. 9. 2022 navaja, da po vpogledu v dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev z dne 1. 9. 2022 ugotavlja, da so „njegovi terjatvi (pod zap. št. prijavljene terjatve 38 in 39) in ločitvene pravice prerekali drugi upniki“.

10. Nadalje je treba upoštevati, da izjava o prerekanju zavarovane terjatve vsebuje tudi izjavo o prerekanju ločitvene pravice, s katero je zavarovana ta terjatev (tretji odstavek 303. člena ZFPPIPP). Zaradi akcesornosti ločitvene pravice položaj, da bi bila priznana ločitvena pravica in hkrati prerekana terjatev, zavarovana s to pravico, ne more nastati. Ločitvena pravica ne more obstajati, če ne obstaja hkrati terjatev, v zavarovanje katere je bila ustanovljena (primerjaj prvi odstavek 137. člena SPZ).

11. Upnik v pritožbi navaja, da izpodbija sklep sodišča prve točke v II. točki izreka v delu, v katerem ta ne vsebuje ugotovitve o priznani terjatvi in ločitveni pravici pod zap. št. 38, v posledici česar bi bilo upravitelju naloženo prednostno poplačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, kar sicer ni točno. S pritožbenimi navedbami dejansko izpodbija ugotovitev v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, ki je sestavni del I. točke izreka izpodbijanega sklepa, da je upnik Č. d. o. o. v celoti prerekal njegovi terjatvi, prijavljeni pod zap. št. 38 in 39, s tem pa tudi ločitvene pravice za zavarovanje teh terjatev. Ker je po presoji pritožbenega sodišča to stališče neutemeljeno, upnik ugotovitve v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, ki je sestavni del I. točke izreka, ni uspel izpodbiti, zaradi česar pa tudi ni podlage za spremembo II. točke izreka izpodbijanega sklepa v smeri, kot predlaga pritožnik. Pravna posledica iz 304. člena ZFPPIPP je mogoča le v primeru, če sta priznani zavarovana terjatev in ločitvena pravica,3 v konkretnem primeru pa sta bili terjatvi tega upnika prerekani.

12. Glede na navedeno je pritožba upnika Banka A. neutemeljena. Izpodbijani sklep je v tem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tega upnika zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v po njem izpodbijanem delu, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**Skupno o pritožbah upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. glede ugovora o prerekanju terjatev, ki sta ga vložila upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. (PD 240)**

13. Navedeni upniki v pritožbah podobno navajajo, da sta upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. z ugovorom o prerekanju terjatev (PD 240), prerekala ločitvene pravice za zavarovanje njihovih prijavljenih terjatev (opredeljene glede na številko prijave terjatve ter glede na zaporedne številke prijavljenih terjatev po končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022), in sicer: - upnika B. B. – prijava terjatve PD 172 (zap. št. prijavljene terjatve 96), prijava terjatve PD 173 (zap. št. prijavljene terjatve 97), prijava terjatve PD 175 (zap. št. prijavljene terjatve 100), prijava terjatve PD 182 (zap. št. prijavljene terjatve 108); - upnika C. d. o. o. - prijava terjatve PD 177 (zap. št. prijavljene terjatve 102, 103), prijava terjatve PD 185 (zap. št. prijavljene terjatve 111, 112), prijava terjatve PD 186 (zap. št. prijavljene terjatve 113, 114), prijava terjatve PD 187 (zap. št. prijavljene terjatve 115, 116); - upnika Č. d. o. o. - prijava terjatve PD 188 (zap. št. prijavljene terjatve 117), prijava terjatve PD 189 (zap. št. prijavljene terjatve 118, 119), prijava terjatve PD 190 (zap. št. prijavljene terjatve 120, 121).

14. Poudarjajo, da sta upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. z ugovorom o prerekanju terjatev z dne 27. julija 2022 (PD 240) prerekala ločitvene pravice na bodočih terjatvah ter ločitvene pravice (na obstoječih in bodočih terjatvah) na podlagi fiduciarne cesije, ne pa tudi ločitvenih pravic, ki so jih pridobili z rubežem terjatev v izvršilnih postopkih. Menijo, da sodišče na uveljavljanje njihovega obstoja oziroma neobstoja ne bi smelo napotiti nikogar, temveč bi moralo skladno s 304. členom ZFPPIPP ugotoviti, da gre za priznane ločitvene pravice ter stečajnemu dolžniku naložiti prednostno plačilo teh terjatev iz premoženja, ki je predmet navedenih ločitvenih pravic. Nadalje trdijo, da temeljijo ločitvene pravice na izvršilnih naslovih, zato menijo, da bi moralo sodišče, če jih je že štelo za prerekane, na pot pravde napotiti upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. V zvezi z ločitvenimi pravicami, nastalimi na podlagi notarskih zapisov pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje pojasnjujejo, da so bile kreditne pogodbe (oziroma dodatki h kreditnim pogodbam), ki so vsebovale dogovor o zavarovanju terjatve iz naslova kredita z odstopom terjatev v zavarovanje, sklenjene v obliki neposredno izvršljivih notarskih zapisov. Tudi glede ločitvenih pravic, nastalih v okviru izvršilnih postopkov, navajajo, da so bili izvršilni postopki začeti na podlagi kreditnih pogodb, ki predstavljajo izvršilni naslov.

15. Iz upraviteljevega zapisa v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 pri vseh navedenih terjatvah, glede ugovora o prerekanju terjatev, ki sta ga vložila upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. (PD 240) izhaja, da sta upnika z ugovorom prerekala: „v celoti ločitvene pravice na vseh obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov.“ Tako povzeta izjava upnikov v ugovoru o prerekanju terjatev (in ločitvenih pravic) ustreza zapisani v ugovoru, ki sta ga vložila navedena upnika. Upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. sta v ugovoru zapisala, da naj upravitelj terjatev, ki so na osnovnem seznamu preizkušenih terjatev navedene pod že citiranimi zaporednimi številkami „ne prizna kot zavarovanih terjatev z ločitveno pravico na (obstoječih in bodočih) terjatvah stečajnega dolžnika do družbe E. d. o. o. oziroma bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov“. Pri prerekanju ločitvene pravice na bodočih terjatvah se nadalje upnika sklicujeta tako na sklepe o rubežu, kot tudi na anticipirane fiduciarne cesije terjatev. Po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljena pritožbena navedba, da D. d. o. o. in H. d. o. o. nista prerekala ločitvenih pravic, ki so jih upniki B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. pridobili z rubežem terjatev v izvršilnih postopkih.

16. Po mnenju pritožbenega sodišča pa v prid temu stališču govori tudi naslednje. Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja stečajnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). Prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice mora zato vsebovati določen zahtevek za priznanje ločitvene pravice, ki vključuje določen opis premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (2. točka drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP), kot tudi opis dejstev, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za priznanje ločitvene pravice, in dokaze o teh dejstvih (3. točka drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP) .

17. V zadevi III Ips 101/2013 je Vrhovno sodišče RS že zavzelo stališče, da mora tožbeni zahtevek v pravdi, ki je potekala po tem, ko je bila ločitvena pravica tožnice na odstopljenih terjatvah na podlagi 209. v zvezi z 206. členom SPZ v celoti prerekana, tožnica pa napotena na pravdo, dosegati standard konkretiziranosti. Iz obrazložitve navedene odločbe izhaja, da je značilnost globalne cesije odstop vseh (sedanjih in bodočih) terjatev. Terjatve, ki obstajajo v času sklepanja pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje, morajo biti določene že takrat, za bodoče terjatve (terjatve, ki v času sklenitve razpolagalnega pravnega posla - cesije še ne obstajajo) pa je dovolj, da so določene ob njihovem nastanku. S tem je v času sklepanja pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje za bodoče terjatve kriterij določenosti znižan na kriterij določljivosti. Zadošča, da bo mogoče vsaj pozneje ugotoviti vsebino predmeta izpolnitve. To pa ne velja tožbeni zahtevek v kasnejši pravdi. Da bi zadostile standardu konkretiziranosti, bi morale biti terjatve v tožbenem zahtevku konkretno opredeljene (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.). Če iz tožbenega zahtevka ne izhaja, katere terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženko in predstavljajo predmet zavarovanja, torej tisto ločeno premoženje, iz katerega se lahko zastavni upnik prednostno poplača, je tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.

18. Iz navedenega stališča je mogoče sklepati na naslednje. S tožbenim zahtevkom za uveljavitev prerekane ločitvene pravice v pravdi (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP) se zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Takšen pa je tudi izrek sklepa o priznanju zavarovane terjatve in ločitvene pravice. V primeru, da sta terjatev in ločitvena pravica za zavarovanje te terjatve priznani, naloži sodišče stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (2. točka 304. člena ZFPPIPP). Po presoji pritožbenega sodišča zato navedeno stališče Vrhovnega sodišča, iz katerega izhaja zahteva za konkretno opredelitev odstopljene terjatve (z zneski, dolžniki, datumom zapadlosti itd.), velja tudi glede izreka sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic po 304. členu ZFPPIPP.

19. Upniki B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, premoženja, ki je predmet ločitvenih pravic, to je „obstoječih in bodočih terjatev stečajnega dolžnika do dolžnikovih dolžnikov“, niso določno opredelili, tako kot jim to nalaga drugi odstavek 298. člena ZFPPIPP. V prijavah je bilo navedeno, da so bile upnikom na podlagi Pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, sklenjenih v obliki notarskega zapisa, v zavarovanje fiduciarno odstopljene obstoječe in bodoče terjatve stečajnega dolžnika do družbe E. d. o. o. ter do drugih dolžnikovih dolžnikov. V zvezi z zastavnimi pravicami, pridobljenimi v izvršilnih postopkih, pa so se navedeni upniki sklicevali na sklepe o izvršbi, na podlagi katerih so pridobili zastavno pravico na vseh sedanjih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do dolžnikovih dolžnikov. Upniki v pritožbah navajajo, da bi bilo treba ločiti „obstoječe“ terjatve, torej terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, od „bodočih“ terjatev, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, vendar pa spregledajo, da to ni razvidno niti iz prijav terjatev, ki so jih vložili. Terjatve, ki so predmet ločitvene pravice, so bile v prijavah sicer določljivo opredeljene, ni pa bilo zadoščeno standardu konkretiziranosti, ki se zahteva po navedeni sodni praksi. Po presoji pritožbenega sodišča zato tudi iz navedenega razloga ločitvenih pravic na (obstoječih in bodočih) terjatvah stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ni mogoče šteti kot priznanih ter upravitelju naložiti prednostnega poplačila, saj premoženje, ki je predmet ločitvene pravice še ni bilo določno (ampak zgolj določljivo) opredeljeno.

20. Upniki s pritožbo nadalje napadajo odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve po 4. točki drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP. Glede napotitve na pot pravde velja splošno pravilo, po katerem mora upnik, katerega ločitvena pravica je bila prerekana, v enomesečnem roku vložiti tožbo, s katero od sodišča zahteva, da stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP).4 Posebno pravilo velja v primeru, če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova. V tem primeru mora tisti, ki je ločitveno pravico prerekal, vložiti tožbo z ustreznim zahtevkom (po 1. točki drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP oziroma po 2. točki drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP).

21. V zvezi z napotitvijo upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. na pravdni postopek, kar je nadalje predmet obravnavanih pritožb, je sodišče prve stopnje izhajalo iz navedb upnikov v prijavah terjatev in ločitvenih pravic. Navedeni upniki so se v zvezi z ločitvenimi pravicami, pridobljenimi na podlagi fiduciarne cesije, sklicevali na pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje, ki so bile sklenjene v obliki notarskega zapisa. V zvezi z ločitvenimi pravicami, pridobljenimi na podlagi rubeža terjatev v izvršilnih postopkih, pa so se sklicevali na sklepe o izvršbi.

22. Sodišče prve stopnje je pri vseh navedenih napotitvah odločilo, da se na pot pravde glede prerekane ločitvene pravice napoti upnike, katerih ločitvena pravica je bila prerekana (B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o.). Pojasnilo je, da upniki v prijavah terjatev niso navedli in izkazali, da ločitvene pravice na obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in do drugih dolžnikovih dolžnikov temeljijo na izvršilnem naslovu, saj notarski zapisi (Pogodbe o odstopu terjatev v zavarovanje) niso neposredno izvršljivi, prav tako pa tudi ni izkazana pravnomočnost in izvršljivost sklepov o izvršbi.

23. Po presoji pritožbenega sodišča je bila odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna. Notarski zapisi Pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.5 Drži sicer trditev pritožnikov, da je po drugem odstavku 209. člena SPZ fiduciar proti drugim fiduciantovim upnikom varovan pod pogojem, da je sporazum o odstopu terjatev v zavarovanje sklenjen v obliki notarskega zapisa in se zanj ne zahteva oblika neposredno izvršljivega notarskega zapisa.6 Vendar pa zapisano pomeni zgolj to, da lahko fiduciar samo pod tem pogojem v fiduciantovem stečaju uspešno uveljavlja ločitveno pravico. Ni pa zato mogoče skleniti, da je ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova, kar se zahteva za uporabo pravila iz 308. člena ZFPPIPP.

24. Glede ločitvenih pravic, pridobljenih v izvršilnem postopku, se v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika ta opravlja z rubežem in prenosom (prvi odstavek 100. člena ZIZ). Z rubežem terjatve7 pridobi upnik na njej zastavno pravico (tretji odstavek 107. člena ZIZ). Vendar pa niti s sklepom o rubežu (prvi odstavek 107. člena ZIZ), niti kasneje s sklepom o prenosu (prvi odstavek 115. člena ZIZ), upnik ne pridobi izvršilnega naslova za izterjavo zneska zarubljene terjatve do dolžnikovega dolžnika.8 Sodišče namreč s sklepom o rubežu vsebinsko ne odloča o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika, prav tako pa tudi s sklepom o prenosu ne preverja obstoja in višine prenesene terjatve.

25. Upniki B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. šele v pritožbah trdijo, da ločitvene pravice temeljijo na izvršilnih naslovih zato, ker so bile kreditne pogodbe, ki vsebujejo dogovor o zavarovanju terjatve iz naslova kredita z odstopom terjatev v zavarovanje, sklenjene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Upniki so bili že v prijavah ločitvenih pravic, na podlagi 3. točke drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP, dolžni podati ustrezen opis dejstev. Navedeni upniki v prijavah ločitvenih pravic (na terjatvah stečajnega dolžnika do dolžnikovih dolžnikov) takih trditev niso podali. Kreditne pogodbe so sicer vsebovane v obsežnih prilogah spisa, vendar pa listinske priloge k prijavi terjatev predstavljajo le dokazila o zatrjevani ločitveni pravici (3. točka drugega odstavka 298. člena ZFPPIPP), ne dopolnjujejo pa opisa dejstev, kot izhajajo iz prijave terjatev.9 Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da se sodišču ne more naložiti breme, da samo iz obsežnih prilog poišče pravno relevantne navedbe.10 Ob smiselni uporabi pravil zakona, ki ureja pravdni postopek (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP), zato tudi v stečajnem postopku (pritožbeno) sklicevanje na priložene listine ne more nadomestiti manjkajočih navedb. Tudi iz tega razloga so pritožbeni očitek sodišču prve stopnje neutemeljeni.

26. Poleg že navedenega pa je mogoče v pojasnilo dodati še to. Zapis v kreditnih pogodbah (oziroma dodatkih h kreditnim pogodbam) se glede odstopa terjatev do dolžnikovih dolžnikov v zavarovanje, na katerega se sklicujejo pritožniki, glasi: „Za zavarovanje vseh svojih obveznosti iz te pogodbe odstopnik s hranilnico sklene Pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje, sklenjeno v obliki notarskega zapisa.“ V konkretnem primeru torej predstavljata pravnoposlovni sklop, ki pripelje do spremembe pripadnosti terjatev, klavzula v kreditni pogodbi (kot zavezovalni pravni posel) in Pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje (kot razpolagalni pravni posel). Ločitvena pravica (zastavna pravica) nastane na podlagi izvršilnega naslova tedaj, ko je razpolagalni pravni posel sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.11 Pritožbe vseh treh upnikov glede napotitve na pravdo so zato, po presoji pritožbenega sodišča, tudi iz tega razloga neutemeljene. Nenazadnje pa tudi iz predhodno navedenega logično sledi, da je le v primeru, če je prijavljena ločitvena pravica določno opredeljena, na pravdo mogoče napotiti tistega, ki je ločitveno pravico prerekal (drugi odstavek 308. člena ZFPPIPP).12

27. Ker upniki niso uspeli s pritožbo izpodbiti ugotovitve v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, ki je sestavni del I. točke izreka izpodbijanega sklepa, da sta upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. v celoti prerekala ločitvene pravice za zavarovanje terjatev upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. na obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do dolžnikovih dolžnikov, tudi ni podlage za spremembo II. točke izreka izpodbijanega sklepa. Kot je bilo že pojasnjeno je pravna posledica po 304. členu ZFPPIPP mogoča le v primeru, če je ločitvena pravica priznana, v konkretnem primeru pa je bila prerekana. Prav tako pritožbe upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. niso utemeljene v delu, v katerem napadajo napotitev, kot izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, ki je sestavni del I. točke izreka izpodbijanega sklepa.

**Dodatno o pritožbah upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. glede prijave terjatve upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR (PD 176)**

28. Utemeljene pa so pritožbe upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. v delu, v katerem izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede priznanja terjatve upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR (prijava terjatve PD 176, zap. št. prijavljene terjatve 101) ter ločitvenih pravic za zavarovanje te terjatve.

29. Upniki B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. v pritožbah navajajo, da je upnik B. B. z ugovorom z dne 27. 7. 2022 (PD 238) prerekal prijavljeno terjatev in ločitvene pravice upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR (prijava terjatve PD 176). Zaradi navedenega menijo, da je nepravilno vsebovana v II. točki izpodbijanega sklepa, v katerem je ugotovljeno, da terjatev upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR priznana, kot tudi ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve in je upravitelju naloženo, da terjatev prednostno plača iz navedenega premoženja (21. alineja II. točke izreka izpodbijanega sklepa). Prav tako menijo, da je zaradi navedenega v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 nepravilno izpadla napotitev upnika D. d. o. o. na ustrezen pravdni postopek.

30. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnik B. B. z ugovorom z dne 27. 7. 2022 (PD 238) prerekal prijavljeno terjatev upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR in ločitvene pravice za zavarovanje te terjatve (zap. št. prijavljene terjatve 101). Ugovor sicer po vsebini pravilno izhaja iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, vendar je zabeležen na napačnem mestu, to je pri terjatvi upnika C. d. o. o. za plačilo zneska 612.436,60 EUR (zap. št. prijavljene terjatve 102). Na drugi strani je v 21. alineji II. točke izreka izpodbijanega sklepa ugotovljeno, da je zavarovana terjatev upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR priznana, torej da je ni prerekal nihče od upnikov.13

31. Ker je v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 (sicer na napačnem mestu), ki je sestavni del I. točke izreka izpodbijanega sklepa, zabeležen ugovor upnika B. B. z dne 27. 7. 2022 (PD 238), s katerim je prerekal prijavljeno terjatev in ločitvene pravice upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR (PD 176), hkrati pa iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila priznana upnikova terjatev za plačilo zneska 919.287,17 EUR, zavarovana z ločitvenimi pravicami ter je upravitelju naloženo, da to terjatev prednostno plača iz ločenega premoženja, je izrek izpodbijanega sklepa sam s seboj v nasprotju (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

32. Pritožbeno sodišče je zato pritožbam upnikov delno ugodilo ter izpodbijani sklep delno razveljavilo v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, in sicer v delu glede ugotovitve o priznani terjatvi ter priznanih ločitvenih pravicah upnika D. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 101 ter v 21. alineji II. točke izreka (ki se prav tako nanaša zavarovano terjatev upnika D. d. o. o. za plačilo zneska 919.287,17 EUR ter je upravitelju naloženo prednostno plačilo te terjatve iz navedenega premoženja) in vrnilo zadevo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**Dodatno o pritožbi upnika C. d. o. o. glede terjatve za plačilo zneska 612.436,60 EUR (PD 177)**

33. V tem delu se pritožba upnika C. d. o. o. navezuje na predhodno ugotovljeno napako, in sicer da je ugovor upnika B. B. z dne 27. 7. 2022 (PD 238), s katerim je prerekal prijavljeno terjatev in ločitvene pravice upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR, v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 zabeležen na napačnem mestu. Zaradi navedene pisne napake je sodišče prve stopnje štelo, da terjatev upnika D. d. o. o. pod zap. št. prijavljene terjatve 101 ni prerekana, temveč je v celoti prerekana terjatev upnika C. d. o. o. za plačilo zneska 612.436,60 EUR pod zap. št. prijavljene terjatve 102. Kot utemeljeno navaja upnik C. v pritožbi, te terjatve14 ni prerekal niti stečajni upravitelj niti drugi upniki (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP).

34. Iz navedenega razloga nadalje tudi napotitev upnika C. d. o. o. na uveljavljanje zahtevka v drugem postopku v zvezi ugovorom o prerekanju terjatve, ki ga je vložil upnik B. B. in s katerim je prerekal zavarovano terjatev upnika D. d. o. o. (PD 238), nima podlage v določbah ZFPPIPP. Na vložitev ustrezne tožbe je po določbah ZFPPIPP lahko napoten ali upnik, katerega terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, je bila prerekana (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP), ali pa upnik, ki je prerekal zavarovano terjatev drugega upnika (drugi odstavek 308. člena ZFPPIPP), ne pa nekdo tretji, čigar terjatev ni prerekana.

35. Pritožbi upnika C. d. o. o. je zato pritožbeno sodišče še nadalje delno ugodilo in izpodbijani sklep v I. točki izreka, v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022, v delu, ki se nanaša na zavarovano terjatev upnika C. d. o. o. za plačilo zneska 612.436,60 EUR zap. št. prijavljene terjatve 102, v zvezi z ugovorom o prerekanju terjatve, ki ga je vložil upnik B. B. zoper terjatev upnika D. d. o. o. ter v delu, v katerem se na pravdo napoti upnik C. d. o. o., razveljavilo in zadevo tudi v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

36. Sodišče prve stopnje bo moralo zato ponovno odločiti o priznanih in prerekanih terjatvah glede terjatve upnika D. d. o. o. za plačilo 919.287,17 EUR (zap. št. prijavljene terjatve 101), kot tudi glede terjatve upnika C. d. o. o. za plačilo zneska 612.436,60 EUR (zap. št. prijavljene terjatve 102), kot tudi glede napotitve na pravdo, prav tako pa v tem delu tudi ustrezno oblikovati II. točko izreka izpodbijanega sklepa. Ugotovitev, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana ta terjatev, priznani, namreč terja, da sodišče hkrati tudi naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (304. člen ZFPPIPP). Če pa je terjatev v celoti prerekana, je treba odločiti še o napotitvi na pravdo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

**Dodatno o pritožbi upnika B. B. glede napotitve na pravdo v zvezi z ugovorom o prerekanju terjatev drugih upnikov**

37. Upnik B. B. je vložil tudi ugovor o prerekanju terjatev in ločitvenih pravic drugih upnikov: F. d. o. o. prijava terjatve PD 141 (zap. št. prijavljene terjatve 46), G. d. o. o. prijava terjatve PD 153 (zap. št. prijavljene terjatve 70), H. d. o. o. prijava terjatve PD 155 in 167 (zap. št. prijavljene terjatve 71 in 91), I. d. o. o. prijava terjatve PD 156 (zap. št. prijavljene terjatve 72), J. d. o. o. prijava terjatve PD 158 (zap. št. prijavljene terjatve 79).

38. Če so terjatve oziroma zavarovane terjatve prerekane, pravdno sodišče odloča o njihovem obstoju oziroma neobstoju ter o prednostnem plačilu iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. S sklepom o preizkusu terjatev odloča sodišče v stečajnem postopku zgolj o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

39. V vseh navedenih primerih je sodišče prve stopnje glede odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice, sklenilo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP), da se na uveljavljanje ustreznega tožbenega zahtevka v pravdnem postopku napoti upnik B. B. Slednji navaja, da se sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne bi smel upoštevati kot izvršilni naslov, saj ne vsebuje dovolj podatkov o naravi in podlagi upnikove terjatve, da bi bilo terjatev mogoče preizkusiti. Meni, da je zato napotitev napačna, saj kvaliteta sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova (sodbe, sodne poravnave, neposredno izvršljivi notarski zapisi).

40. S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine (tretji odstavek 44. člena ZIZ) sodišče naloži dolžniku plačilo terjatve in določi osemdnevni rok za prostovoljno plačilo, v čekovnih in meničnih sporih pa tridnevni rok za plačilo (naložitveni del sklepa), v naslednji točki pa tudi dovoli opravo izvršbe (dovolitveni del sklepa). S sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine pridobi upnik izvršilni naslov,15 kar pomeni, da pridobi sodno odločbo (plačilni nalog), na podlagi katere bo lahko vložil nov predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.16 Šteje se, da obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova, dejansko obstaja.

41. Po presoji pritožbenega sodišča v zakonu ni podlage za takšno razlikovanje, kot ga ponuja upnik v pritožbi. Med izvršilne naslove ZIZ uvršča izvršljive sodne odločbe, med katere spada tudi pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine. Po mnenju pritožbenega sodišča je napačna ponujena razlaga četrtega 62. člena ZIZ, po kateri bi bil izvršilni naslov samo tisti sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki bi ga dolžnik izpodbijal v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Iz vsebine določbe 62. člena ZIZ, ki jo je treba brati kot smiselno celoto, namreč izhaja, da predstavlja izvršilni naslov sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bilo dolžniku naloženo, naj plača terjatev, če dolžnik tega dela sklepa ni izpodbijal z ugovorom.17 To velja ne glede na to, ali je dolžnik vložil ugovor, s katerim je sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo. Niti v določbah ZIZ niti v določbah ZFPPIPP zato ni podlage za stališče, da kvaliteta sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.

42. Iz pritožbenih izvajanj upnika B. B. izhaja, da prijavljenih terjatev ni mogoče preizkusiti, saj se sklicujejo zgolj na pravnomočen in izvršljiv sklep o izvršbi. Upnikom ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni bilo treba predložiti pogodbe, računov in drugih listin, ki bi izkazovale podlago terjatev, niti jim ni bilo treba ponuditi nobenih pojasnil v zvezi s tem. To so, po mnenju pritožbenega sodišča, lahko razlogi, ki v nadaljnjem pravdnem postopku utemeljujejo odločitev o stroških na podlagi četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP,18 ne more pa upnik s temi razlogi uspešno izpodbiti odločitve o napotitvi na pot pravde.

43. Nadalje upnik B. B. še dodatno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem ga je sodišče prve stopnje napotilo na uveljavljanje prerekane terjatve oziroma ločitvene pravice družbe D. d. o. o. prijava terjatve PD 168 (zap. št. prijavljene terjatve 92). V pritožbi sicer pravilno navaja, da sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ni izvršilni naslov.19 Vendar pa hkrati tudi sam navaja, da je bil na uveljavljanje zahtevka napoten iz dveh razlogov, in sicer zato, ker terjatev temelji na izvršilnem naslovu in ker je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo.

44. Po presoji pritožbenega sodišča upnik tudi s tem pritožbenim očitkom ne more biti uspešen. V primeru, če je prerekana upnikova zavarovana terjatev ter je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo, mora tisti, ki je prerekal ločitveno pravico, v enomesečnem roku vložiti ustrezno tožbo (tretji odstavek v zvezi s prvim odstavkom 308. člena ZFPPIPP). Upnik B. B. v pritožbi ne trdi, da terjatev upnika D. d. o. o ni zavarovana z ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Iz navedenega razloga tudi v tem delu s pritožbo ne more uspeti.

45. Upnik B. B. v pritožbi nadalje še nepravilno navaja, da je bil napoten na pravdo tudi glede terjatve in ločitvene pravice, ki je bila prerekana s strani upnikov D. d. o. o. in H. d. o. o., pri čemer se sklicuje na prijavo terjatve PD 174. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 8. 11. 2022 je razvidno, da je prijavo terjatve pod PD 174 (zap. št. prijavljene terjatve 98), vložil upnik H. d. o. o., da jo je z ugovorom o prerekanju terjatve in ločitvenih pravic prerekal upnik B. B., na pot pravde pa je bil napoten upnik H. d. o. o. Pritožba upnika B. B. je zato tudi v tem delu neutemeljena.

46. Glede na navedeno so pritožbe upnikov B. B., C. d. o. o. in Č. d. o. o. v ostalem delu neutemeljene. Izpodbijani sklep je v neizpodbitem delu uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbeno sodišče je o pritožbah teh treh upnikov odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (365. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**O pritožbi upnika K. d. o. o.**

47. Upnik K. d. o. o. v pritožbi navaja, da je izpodbija sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka v delu glede priznanja ločitvenih pravic nepravi stvarni služnosti ID pravice 001 upnikom F. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 46, I. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 72, J. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 79, H. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 91, D. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 92 in 101, C. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 102 in 103, L. GROUP in M. M., zap. št. prijavljene terjatve 104 in 105, N. AG, zap. št. prijavljene terjatve 107 ter v delu glede priznanja ločitvenih pravic na nepravi stvarni služnosti ID pravice 002 upnikom C. d. o. o., zap. št. prijavljene terjatve 102 in 103, L. GROUP in M. M., zap. št. prijavljene terjatve 104 in 105, N. AG, zap. št. prijavljene terjatve 107. Sklep sodišča prve stopnje izpodbija tudi v II. točki izreka, in sicer v 21., 22., 23., 24. in 25. alineji v zvezi s priznanjem ločitvene pravice na nepravi stvarni služnosti ID pravice 001 ter v 22. , 23., 24. in 25. alineji v zvezi s priznanjem ločitvene pravice na nepravi stvarni služnosti ID pravice 002. 48. Pritožnik pojasnjuje, da je dne 29. 11. 2022 prijavil izločitveno pravico na zgoraj navedeni nepravi stvarni služnosti ID pravice 001 in ID pravice 002, ki se nanašata na pravico dostopa za potrebe izgradnje, upravljanja, vzdrževanja in prilagajanja tehničnemu napredku za mali sončni elektrarni MFE P. in MFE R. Navedeni sončni elektrarni sta bili s strani pravne prednice izločitvenega upnika leta 2015 kupljeni od stečajnega dolžnika, kupec pa se je že pred tem pridobil nepravo stvarno služnost za potrebe obratovanja in dostopa do sončnih elektrarn, ki je vknjižena v zemljiško knjigo (ID pravice 003 in 004). Služnost v korist stečajnega dolžnika je dejansko s prodajo sončnih elektrarn prenehala, za njen izbris iz zemljiške knjige pa bi moral poskrbeti stečajni dolžnik. Pritožnik javnih objav v tem postopku ni spremljal, zaradi česar tudi ni vložil ugovora o prerekanju ločitvenih pravic drugih upnikov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ustrezno spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, saj sodišče ne bi smelo priznati ločitvene pravice na premoženju, ki sploh ne obstaja oziroma ki je v lasti izločitvenega upnika.

49. Kot izhaja iz izrednega poročila z dne 28. 12. 2022 je upravitelj podal predlog za izbris nepravih stvarnih služnosti ID pravice 001 in 002, saj imetnik z njo ne more razpolagati na način, da jo na drugo osebo prenese z razpolagalnim pravnim poslom. Poleg tega je vprašljiva tudi njena premoženjska vrednost, saj gre za služnost, ki se nanaša na obratovanje sončnih elektrarn, ki ne predstavljata premoženja stečajnega dolžnika. S sklepom Okrajnega sodišča v S. Dn 63017/2023 z dne 11. 4. 2023 je tako sodišče dovolilo izbris navedenih izvedenih pravic.

50. Neprava stvarna služnost spada med izvedene stvarne pravice, vezane na določeno osebo (primerjaj prvi odstavek 241. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 226. člena SPZ). Pravica, vezana na določeno osebo, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem osebe (prenehanjem podjema), na katero je vezana. Ker gre za pravico, vezana na določeno osebo, je hkrati neprenosljiva s pravnimi posli med živimi.20 Z izbrisom neprave stvarne služnosti iz zemljiške knjige tako dejansko preneha predmet zastave. S prenehanjem predmeta zastave pa preneha zastavna pravica (drugi odstavek 137. člena SPZ).

51. Pravico do pritožbe ima samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Pravni interes za pritožbo ima zato zgolj tisti pritožnik, čigar pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal – vendar ne nasploh, pač pa glede na tisto, kar je zahteval pred sodiščem prve stopnje.21 Pravni interes za pritožbo mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi ob odločanju o pritožbi.

52. Glede na prenehanje neprave stvarne služnosti v času po izdaji izpodbijanega sklepa, si upnik K. s predmetno pritožbo svojega pravnega položaja ne more izboljšati, zaradi česar tudi nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sedaj izpodbijani sklep. Njegova pritožba je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo upnika K. d. o. o. zavrglo (prva točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

**O pritožbenih stroških**

53. Pritožbene stroške je priglasil upnik B. B. 54. Ker mora vsak upnik sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti je pritožbeno sodišče sklenilo, da nosi B. B. tudi sam svoje pritožbene stroške (129. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Podobna ureditev velja v civilnem pravnem postopku glede pritožbe, katere obvezni sestavini sta samo dve: navedba sodbe, zoper katero se vlaga in izjava, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu (primerjaj tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 335. členom ZPP). Pritožbo, ki vsebuje samo nujni sestavini, imenuje teorija gola pritožba (J. Zobec, Pravdni postopek Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 224). 2 Ta določba za predmetni postopek sicer ni relevantna, saj odloča sodišče v stečajnem postopku o tem, katere terjatve so verjetno izkazane, samo, če upniki zahtevajo oblikovanje upniškega odbora (šesti odstavek 69. člena ZFPPIPP). 3 Prerekana terjatev in ločitvena pravica nadalje postane priznana, če tisti, ki je prerekal ločitveno pravico in zavarovano terjatev, v enomesečnem roku ne vloži tožbe z ustreznim tožbenim zahtevkom (četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP), sicer pa v primeru uspeha v pravdi, torej če je tožbeni zahtevek zavrnjen (peti odstavek 308. člena ZFPPIPP). V teh primerih (stečajno) sodišče na predlog upnika izda sklep o priznanju terjatve in ločitvene pravice (2. točka prvega odstavka 304. člena v zvezi s šestim odstavkom 308. člena ZFPPIPP). 4 N. Plavšak, e-paket INS, s komentarjem ZFPPIPP, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 308. člena (izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova) - ZFPPIPP 5 Izvršilni naslov je izvršljiv notarski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ). 6 M. Tratnik, Zastavna pravica, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 268. 7 Sklep o izvršbi je hkrati tudi sklep o rubežu. 8 M. Lajevec, E. Žgajnar, Izvršba, 1. knjiga, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Komentar zakona, 2021, str. 272 in 278. 9 Primerjaj Cst 4772013 (tč. 7 obrazložitve). 10 Tako II Ips 163/20012, II Ips 77672008, II Ips 126/2005. 11 Tako npr. za nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (prvi odstavek 142. člena SPZ) velja, da mora neposredno izvršljiv notarski zapis vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, zato gre v tem delu za razpolagalni pravni posel. 12 Tako tudi Cst 47/2013 (tč. 12. obrazložitve). 13 Terjatev je priznana, če jo prizna upravitelj v skladu z 61. členom ZFPPIPP in je ne prereka nihče od upnikov v skladu s 63. členom ZFPPIPP (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP). 14 Upnika D. d. o. o. in H. d. o. o. sta vložila ugovor, s katerim sta prerekala (zgolj) ločitvene pravice na vseh obstoječih in bodočih terjatvah stečajnega dolžnika do E. d. o. o. in bodočih terjatvah do drugih dolžnikovih dolžnikov (PD 240). 15 Izvršilni naslovi so: 1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; 2. izvršljiv notarski zapis; 3. druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov (drugi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; ZIZ). S sodno odločbo so po določbah ZIZ mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem (18. člen ZIZ). Sodna odločba (sodba in sklep) postane izvršljiva, ko je pravnomočna in poteče rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 19. člena ZIZ). 16 M. Lajevec, E. Žgajnar, Izvršba, 1.knjiga, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Komentar zakona, 2021, str. 133. 17 ZIZ v 62. členu (postopek pri ugovoru zoper sklep na podlagi verodostojne listine) določa: (1) Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti. (2) Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in določilo izvršitelja, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se obravnava kot tožba v pravdnem postopku. (3) Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. (4) Če sodišče ugovoru iz tretjega odstavka ugodi, je del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo. (5) Sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih tega člena, če ugovor ni obrazložen oziroma je prepozen, nepopoln ali nedovoljen. V teh primerih sodišče ugovor v skladu z zakonom s sklepom zavrne ali zavrže.(6) Če izpodbija dolžnik sklep o izvršbi po prejšnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, se sodišče, če spozna, da ni krajevno pristojno, izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču, da izvede postopek izvršbe. 18 Iz navedene določbe namreč izhaja, da upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka. Gre za sankcioniranje upnika, ki je z nepopolno prijavo povzročil situacijo, da se stečajni upravitelj (ali drugi upniki – dodala M.J.) o tej terjatvi, prav zaradi njene nepopolnosti in vsebinskih pomanjkljivosti, ni mogel izjaviti in jo je iz tega razloga tudi prerekal (primerjaj I Cpg 43/2016). 19 Tako sklep II Ip 209/2014: „Sklep o izvršbi je lahko izvršilni naslov le, kadar je izdan na podlagi verodostojne listine, in sicer v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, pa je lahko izvršilni naslov samo v delu, s katerim je odločeno o stroških postopka.“ 20 N. Plavšak in R. Vrenčur, Prenosljivost in časovna omejenost nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist, Podjetje in delo, 8/2016, str. 1420. 21 J. Zobec, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2009, str. 352.