Jedro

Tožnik - invalid III. kategorije nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v skladu z 2. odstavkom 123. člena ZPIZ ni prijavil Zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po izdaji in prejemu dokončne odločbe o priznanju pravice do dela na drugem ustreznem delu. Na presojo, da pogoj prijave Zavodu za zaposlovanje v predpisanem roku ni bil izpolnjen, ne vpliva dejstvo, da je tožnik tujec in da se brez veljavnega delovnega dovoljenja niti ni mogel prijaviti Zavodu za zaposlovanje, prav tako pa na to presojo ne vpliva kasnejša prijava tožnika Zavodu za zaposlovanje po pridobitvi osebnega delovnega dovoljenja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za odpravo dokončne odločbe tožene stranke št. I-74312 z dne 3.10.2002 in da se toženi stranki naloži izdaja nove odločbe, s katero bo tožniku, kot invalidu III. kategorije, priznano in odmerjeno nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, z izplačilom le-tega od 26.2.1998 dalje. Ugotovilo je, da se tožnik po izdaji dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu z dne 5.2.1998 v roku 30 dni ni prijavil Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba in zato ni izpolnil pogojev za pridobitev pravice do zahtevanega nadomestila plače. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da se tožnik, kot tujec, v času izdaje dokončne invalidske odločbe brez delovnega dovoljenja niti ni mogel prijaviti Zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba, kasnejša prijava v letu 2002 po poteku 30-dnevnega roka pa na izpolnitev pogojev za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu ni mogla vplivati.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je nasprotje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ko sodišče ugotavlja, da lahko zavarovanec pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po izpolnitvi pogojev uveljavlja kadarkoli, istočasno pa sporno pravico do nadomestila plače veže na prijavo pri Zavodu za zaposlovanje v roku 30-ih dni od dokončne odločbe o priznanju pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu. Tako stališče nasprotuje stališčem Ustavnega sodišča RS, zavzetimi v odločbi, št. Up-823/03 z dne 14.4.2005, o nezastarljivosti pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in možnosti kasnejšega uveljavljanja pravic. Sicer pa se je tožnik na Zavod za zaposlovanje vse od leta 1998 dalje večkrat prijavil, vendar kot tujec neuspešno.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Ugotovitve sodišča o nezastarljivosti pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter možnost uveljavljanja ne glede na časovne roke po izpolnitvi pogojev za priznanje pravice in ugotovitve, da je pravica invalida druge in tretje kategorije do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev odvisna od njegove prijave pri Zavodu za zaposlovanje v roku 30-ih dni, ne pomeni v reviziji zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za materialnopravne zaključke, ki se preizkušajo v okviru revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava.

Materialno pravo pri izdaji izpodbijane sodbe ni bilo zmotno uporabljeno.

Glede na prehodne določbe 446. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99) predstavlja materialnopravno podlago za odločitev 123. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Ur. l. RS, št. 12/92, s kasnejšimi spremembami), ki v 2. odstavku določa, da ima delovni invalid druge ali tretje kategorije invalidnosti pravico do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, če se v roku 30-ih dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravice do takšne zaposlitve prijavi Zavodu za zaposlovanje.

Ustavno sodišče RS je v zadevi Up-828/03, na katero se sklicuje revizija, glede na nezastarljivost pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavzelo stališče, da se lahko zavarovanec sam odloči, kdaj bo zahtevek za priznanje pravice vložil. Če ga vloži kasneje, kot so bili izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pravice, to lahko vpliva le na čas uživanja pravice, ne pa na pravico samo.

Prijava Zavodu za zaposlovanje ni pravica iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za ravnanje v zvezi z ugotavljanjem statusa brezposelne osebe v smislu določb 16. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB - Ur. l., št. 5/91 - 67/02). Ker je prijava Zavodu za zaposlovanje v roku 30-ih dni v 2. odstavku 123. člena ZPIZ opredeljena kot pogoj za pridobitev pravice do nadomestila plače, za njegovo presojo ne velja stališče o nezastarljivosti in možnosti tudi kasnejšega uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč je treba ta pogoj presojati tako, kot je zapisan.

Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da tožnik kot invalid III. kategorije nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v skladu z 2. odstavkom 123. člena ZPIZ v roku 30-ih dni po izdaji in prejemu dokončne odločbe tožene stranke o priznanju pravice do dela na drugem ustreznem delu, ni prijavil Zavodu za zaposlovanje. Dejstvo, da je tožnik tujec in da se brez veljavnega delovnega dovoljenja niti ni mogel prijaviti Zavodu za zaposlovanje (2. odstavek 49. člena ZZZPB) ne vpliva na izpolnitev tega pogoja oziroma na presojo, da ta pogoj ni bil izpolnjen. Prav tako na presojo, da pogoj prijave Zavodu za zaposlovanje v 30-ih dneh ni izpolnjen, ne vpliva kasnejša prijava tožnika Zavodu za zaposlovanje po pridobitvi osebnega delovnega dovoljenja v letu 2002. Enaka stališča glede izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev iz 2. odstavka 123. člena ZPIZ je Vrhovno sodišče RS zavzelo že v sodbah VIII Ips 59/2005 z dne 10.10.2005 in VIII Ips 185/2005 z dne 28.3.2006. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.