Jedro

Tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni predložila pisne izjave o premoženjskem stanju, zato je odločitev, s katero sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, pravilna in zakonita.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1 zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa navaja, da tožeča stranka, kljub pozivu na dopolnitev predloga v postavljenem roku, niti do izdaje izpodbijanega sklepa predloga ni dopolnila, zato sodišče predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni ugodilo.

2. Tožeča stranka v pritožbi, ki jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, navaja, da je slabega premoženjskega stanja, od 23. 11. 2005 ne opravlja gospodarske dejavnosti, kar je splošno znano dejstvo in ima blokiran poslovni račun, zaradi česar tudi ne more plačati sodnih taks. Sodišče bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa izvesti predlagane dokaze, to je zaslišati direktorja in prokuristko tožeče stranke ter vpogledati v predložene listine in izjave o premoženjskem stanju. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi oziroma spremeni tako, da tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Kot določa prvi odstavek 168. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZUS-1, se v pravdnem postopku glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse, to pa je ZST-1. Ta v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Določbe tega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za pravne osebe glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nimajo sredstev za plačilo takse in jih tudi ne morejo zagotoviti oziroma jih ne morejo zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (tretji odstavek 11. člena ZST-1). Skladno z drugim odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Izjava o premoženjskem stanju stranke iz tretjega odstavka 11. člena ZST-1 pa vsebuje zlasti podatke stranke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti v Republiki Sloveniji in v tujini (tretji odstavek 12. člena ZST-1).

5. Pogoje za oprostitev mora skladno z ZST-1 izkazati prosilec, česar pa tožeča stranka ni storila, saj kljub pozivu na dopolnitev vloge svojemu predlogu ni priložila pisne izjave o svojem premoženjskem stanju niti v postavljenem roku 15 dni od prejema poziva niti do odločitve sodišča prve stopnje. Takšne priložene pisne izjave z zgoraj navedeno vsebino pa ne morejo nadomestiti le navedbe o slabi finančni situaciji tožeče stranke, niti predlagano zaslišanje direktorja družbe, ki po ZST-1 v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačila sodnih taks niti ni predvideno. Sodišču prve stopnje se zato do navedenega tudi ni bilo treba opredeliti.

6. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.