Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru — zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma bilo dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru — zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma bilo dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

Obrazložitev

1.Tožnik je zahteval, naj sodišče ugotovi, da sta nična pogodba o dolgoročnem evro kreditu z valutno klavzulo z dne 21. 3. 2007 (v protivrednosti švicarskih frankov — CHF) in notarski zapis z dne 4. 6. 2007 ter da je neveljavna vknjižba hipoteke na podlagi notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve skupaj z zaznambo neposredne izvršjivosti tega notarskega zapisa ter se izbriše.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je tožnikovi pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

3.Tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

1) Ali je sodišče druge stopnje in sodišče prve stopnje z opustitvijo prednostne presoje, ali domnevni nepošteni pogodbeni pogoji temeljijo na obveznih zakonih ali predpisih Republike Slovenije v smislu člena 1(2) Direktive 93/13, zmotno uporabilo materialno pravo?

2) Ali pogodbeni pogoj, ki določa, da banka odobrava kreditojemalcu dolgoročni namenski kredit z valutno klavzulo v določenem znesku CHF v evro protivrednosti po tečajnici Banke Slovenije - referenčni tečaji Evropske centralne banke za CHF na dan črpanja kredita, kreditojemalec pa se zaveže kredit vrniti v mesečnih anuitetah v evro protivrednosti po tečajnici Banke Slovenije - referenčni tečaji Evropske centralne banke na dan plačila, po svoji normativni vsebini ustreza valutni klavzuli iz prvega odstavka 372. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali načelu monetarnega nominalizma iz 371. člena OZ?

3) Ali je sodišče druge stopnje s presojo nepoštenosti spornih pogodbenih pogojev na podlagi Direktive oziroma ZVPot zmotno uporabilo materialno pravo?

4) Ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je pogodba o dolgoročnem evro kreditu z valutno klavzulo št. LJ04 170450010 z dne 4. 4. 2007 glede na okoliščine zadeve nična?

5) Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo dolžnost materialno procesnega vodstva?

6) Ali je bilo sodišče druge stopnje v konkretnem primeru — zaradi bistvenih sprememb relevantne sodne prakse — dolžno izvesti pritožbeno obravnavo oziroma bilo dolžno pravdni stranki pozvati, da se izjavita o spremenjeni razlagi materialnega prava in v zvezi s tem podata tudi nova dejstva in nove dokaze, ki so glede na spremenjeno vsebino materialnega prava relevantni oziroma ali bi moralo pravdni stranki povabiti na sejo?

7) Ali je bilo sodišče druge stopnje dolžno opraviti presojo in obrazložiti, ali zmotna uporaba materialnega prava sodišča prve stopnje in tedaj prevladujoča zmotna interpretacija materialnega prava v aktualni praksi pristojnega instančnega sodišča (iz katere je sodišče prve stopnje očitno izhajalo), glede na naravo stvari, procesne pravice pravdnih strank in okoliščine primera, pomeni, da toženi stranki v pritožbenem postopku ni bila zagotovljena učinkovita pravica do izjave glede vseh relevantnih pravnih vprašanj, dejstev in dokazov ter procesnih vidikov spora, in ali to pomeni, da je bilo zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč pravdnih strank, ki niso mogle utemeljeno pričakovati sprememb sodne prakse, tudi dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno oziroma in bi moralo sodišče druge stopnje obrazložiti, ali je za dopolnitev postopka in odpravo morebitnih pomanjkljivosti potrebno razveljaviti sodbo prve stopnje in vrniti zadevo v novo sojenje in vrniti zadevo v novo sojenje oziroma obrazložiti, zakaj lahko kršitve in pomanjkljivosti odpravi samo in jih tudi dejansko odpraviti?

8) Ali je obrazložitev sodišča druge stopnje, ki je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in v pretežnem delu povzema odločbe instančnih sodišč in Ustavnega sodišča iz drugih postopkov, ne da hi dejanske okoliščine konkretnega primera skrbno analitično primerjalo s tistimi v citirani sodni praksi in ne da bi predrugačeno zgornjo premiso skrbno apliciralo na ugotovljeno dejansko stanje (in ne le s sklicevanjem na povzetek), zadostilo ustavni pravici do obrazložene sodne odločbe?

9) Ali obrazložitev sodne odločbe, ki presojo pojasnilne dolžnosti obrazloži negativno, torej z navedbo informacij, ki po presoji sodišča niso zadoščale za jasnost in razumljivost spornega pogodbenega pogoja, ne da bi sodišče pred tem izvedlo ustrezno vsebinsko materialno procesno vodstvo, ter brez vsebinskega pojasnila, kakšna konkretna pojasnila oziroma informacije hi potrošniku moral poleg ugotovljenega še podati prodajalec ali ponudnik, da bi potrošniku s celoto informacij da dovolj jasno vedeti, da so valutna nihanja nestabilna in potencialno visoka, in mu ustrezno pojasnil dejansko tveganje, ki mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju v primeru velikega znižanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, glede na obračunsko valuto, pri čemer sodišče ponudniku ali prodajalcu pomanjkljivosti podanih pojasnil očita zgolj abstraktno, in ko zaradi takšne negativne in abstraktne opredelitve v sodni odločbi izostane jasna obraz1oitev konkretizirane razlike med obsegom in vsebino potrošniku podanih informacij in med konkretno obliko ter konkretno vsebino in vrsto informacij, ki bi - upoštevaje sodno prakso Sodišča EU o upoštevnosti vseh objektivnih informacij - zadostile pojasnilni dolžnosti, zaradi česar ponudnik ali prodajalec zgolj abstraktno razume, da so določene okoliščine povprečnemu potrošniku ostale pomanjkljivo pojasnjene, vendar hkrati ostane v dvomu o tem, kako in s kakšnimi ustnimi, pisnimi ali drugimi informacijami bi lahko zadostil merilom pojasnilne dolžnosti, in tako hkrati ostane brez vodila, kako svoje bodoče ravnanje uskladiti z veljavnim pravom, skladna z zahtevami Sodišča EU in ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe ter ustavno pravico do pravne varnosti?

10) Ali je treba zahtevo po preglednosti pogodbenih pogojev V smislu člena 4(2) Direktive 93/13 v okviru kreditnih pogodb v tuji valuti oziroma kreditnih pogodbah, vezanih na tujo valuto, kot je kreditna pogodba v konkretni zadevi, razlagati tako, da je zahteva po preglednosti lahko izpolnjena zgolj V primeru, če je prodajalec ali ponudnik potrošniku sporočil informacije o ekonomskih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na nihanje menjalnega tečaja, četudi potrošniku posredovane informacije niso temeljile na domnevi, da bo pariteta med obračunsko valuto in valuto plačila ostala stabilna ves čas trajanja te pogodbe?

11) Ali je kreditodajalec za zadostitev zahtevi po preglednosti pogodbenega pogoja iz kreditne pogodbe v tuji valuti oziroma vezane na tujo valuto, potrošnika dolžan izrecno seznaniti tudi s splošno znanimi dejstvi, če so le-ta lahko potencialno relevantna za razumevanje dejanskega obsega morebitnih tveganj, ki izhajajo iz kreditne pogodbe?

12) Ali načelo lojalne razlage V segmentu področij minimalne harmonizacije slovenska sodišč navezuje, da na podlagi interpretacije direktive vzpostavljajo civilnopravno odgovornost prodajalcev ali ponudnikov, ki se skozi čas v sodni praksi Sodišča EU spreminja in dopolnjuje, ne da bi hkrati ustvarjajo obveznost, da sodišče skrbno presodi, ali novejša razlaga direktive de facto ustvarja novo pravno obveznost in brez da bi sodišče skrbno presodilo in obrazložilo, ali je sprememba razlage nacionalnega implementacijskega predpisa v nasprotju s temeljnimi načeli nacionalnega prava, zlasti ustavno prepovedjo retroaktivnosti?

13) Ali je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in poseglo v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke?

Vrhovno sodišče sodi, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) podani le glede vprašanja, ki je dopuščeno v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj pogoji niso izpolnjeni. Na relevantna predlagana vprašanja je namreč že odgovorilo, zlasti v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 351, 351/2 Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 22, 23, 24, 24/1, 24/1-4 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 6/2, 86, 86/1, 87, 87/1, 371, 372, 372/1 Zakon o potrošniških kreditih (2000) - ZPotK - člen 6 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 2, 14, 22

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 3, 4, 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.