Jedro

Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Morebitne novo nastale okoliščine, naj si bodo obteževalne ali olajševalne, pri združitvi kazni niso upoštevne.

Ob dejstvu, da sta bili obsojencu združeni enotna kazen 6 let in 2 meseca zapora ter kazen 1 mesec zapora, katerih seštevek 6 let in 3 mesece zapora se ne sme doseči, izrekanje kazni pa je možno le na cela leta in cele mesece, ne pa tudi na cele dni (četrti odstavek 46. člena KZ-1), je sodišče prve stopnje – zaradi doseganja namena določb o združitvi kazni oz. izrekanju kazni za kazniva dejanja v steku – dalo prednost pravilu, da enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni pred pravilom, da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, in obsojencu izreklo enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo pod tč. I sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 31236/2018 z dne 29. 11. 2019, pravnomočno dne 3. 4. 2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 31236/2018 z dne 25. 3. 2020, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 6 let in 2 meseca zapora, ki se šteje kot določena, in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 56829/2019 z dne 5. 2. 2020, pravnomočno dne 23. 6. 2020, s katero je bila obsojencu izrečena kazen 1 mesec zapora, ki se šteje kot določena, v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojenemu A. A. na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora. Pod tč. II je obsojencu v izrečeno zaporno kazen po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas pripora in delno prestane kazni v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 38225/2018 od dne 2. 5. 2018 od 14.50 ure dalje. V preostalem sta navedeni pravnomočni sodbi ostali nespremenjeni (tč. III). Pod tč. IV je predlog obsojenca za združitev kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 6794/2017 z dne 6. 4. 2017, pravnomočni dne 25. 4. 2017, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 1 leto zapora, in po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 38225/2018 z dne 20. 3. 2019, pravnomočni dne 12. 4. 2019, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 4 leta in 9 mesecev zapora, zavrnilo kot neutemeljen.

2. Zoper sodbo so se pritožili: - obsojenec brez navedbe pritožbenih razlogov in s predlogom, naj višje sodišče njegovemu predlogu za združitev kazni ugodi ter mu izreče milejšo kazen; - zagovorniki obsojenca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču so predlagali, naj pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da obsojencu izreče nižjo enotno zaporno kazen, podrejeno pa zadevo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Obsojenca naj naslovno sodišče oprosti plačila sodne takse in stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

_Glede predloga obsojenca za združitev kazni_

4. Prvostopno sodišče je pod tč. IV izreka izpodbijane sodbe pravilno odločilo, da se obsojenčev predlog za združitev kazni po sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 6794/2017 z dne 6. 4. 2017, pravnomočne dne 25. 4. 2017, in Okrajnega sodišča v Ljubljani I K 38225/2018 z dne 20. 3. 2019, pravnomočne dne 12. 4. 2019, zavrne kot neutemeljen. Razloge, ki jih je za svojo odločitev navedlo v tč. 6 in 7 obrazložitve, da je bila kazen po prvo navedeni sodbi že vključena v enotno kazen, izrečeno s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 31236/2018 z dne 29. 11. 2019, pravnomočno dne 3. 4. 2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 31236/2018 z dne 25. 3. 2020, ter da je obsojeni kazen po drugo navedeni sodbi v celoti prestal, še preden je storil kaznivi dejanji po kasnejših sodbah, pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilne.

5. Obsojeni v pritožbi skupaj z dopolnitvijo navaja le, da prosi za upoštevanje njegovega predolga za združitev kazni in izrek milejše kazni, vendar pa razlogov izpodbijane sodbe o tem, da zakonski pogoji za združitev kazni (1. točka prvega odstavka 407. člena ZKP, 55. člen KZ-1 v zvezi s 53. členom KZ-1) niso podani, ne izpodbija, zato s pritožbo zoper odločitev prvostopnega sodišča v tč. IV izreka izpodbijane sodbe ne more uspeti. Navedbe obsojenca, ki se nanašajo na višino izrečene enotne kazni pri združitvi kazni po predlogu zagovornikov, pa bo pritožbeno sodišče obravnavalo v nadaljevanju te odločbe skupaj s tosmernimi pritožbenimi navedbami zagovornikov.

_**Glede predloga zagovornikov za združitev kazni**_

6. Pod tč. I izreka izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje, ob ugoditvi predlogu zagovornikov za združitev kazni, sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 31236/2018 z dne 29. 11. 2019, pravnomočno dne 3. 4. 2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 31236/2018 z dne 25. 3. 2020, s katero je bila obsojencu izrečena enotna kazen 6 let in 2 meseca zapora, ki se šteje kot določena, in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 56829/2019 z dne 5. 2. 2020, pravnomočno dne 23. 6. 2020, s katero je bila obsojencu izrečena kazen 1 mesec zapora, ki se šteje kot določena, v odločbi o kazni spremenilo tako, da je obsojencu na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora.

7. Obsojeni in zagovorniki v pritožbah nasprotujejo višini izrečene enotne kazni, in sicer: - obsojeni navaja, da se ne strinja z očitki v Poročilu o obnašanju obsojenca v ZPKZ X (v nadaljevanju: Poročilo). Nima odprtih postopkov, ni mu do kaznivih dejanj, ni nevaren za družbo, ni narkoman. Res je specialni povratnik, vendar je bil skoraj 10 let na prostosti, ustvaril si je družino, državo je leta 2016 zastopal na svetovnem prvenstvu v ... in dosegel tretje mesto. Nikoli ni bil deležen pogojne kazni. Ima dva otroka in ženo, ki ga potrebujejo, ter lokal, ki je zdaj zaprt. Navedba, da partnerka za otroka skrbi brez prihodkov, ni pravična, saj dela na ... kliniki. Zaprt je že skoraj 4 leta, zaradi epidemije nima obiskov, ne vidi niti posnetkov otrok. Izrečeno enotno kazen glede na navedeno ocenjuje kot previsoko; - zagovorniki navajajo, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino upoštevalo obsojenčevo obnašanje v ZPKZ X, kjer je bil nameščen v posebej varovani oddelek zaradi ogrožanja zdravja drugih obsojencev in napada na pravosodne policiste v l. 2019, česar pa ne bi smelo storiti, saj sodišče pri združitvah kazni ne sme upoštevati novih okoliščin, ampak samo tiste, ki so bile upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah (VSM sodba II Kp 47052/2014 z dne 5. 12. 2017). Obe sodbi, ki sta predmet združitve, sta postali pravnomočni pred pridobitvijo Poročila, kar pomeni, da ga sodišče do izdaje pravnomočnih sodb ni moglo upoštevati, zato tega ne bi smelo storiti niti pri združitvi kazni po pravnomočnih sodbah. Zagovorniki nadalje navajajo, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh olajševalnih okoliščin. Obdolženi je „na naroku za izrek kazenske sankcije“ izrazil svoje iskreno obžalovanje za storjeno kaznivo dejanje in pojasnil, da je v izvenzakonski skupnosti z novo partnerko, s katero si želi ustvariti družino, kar kaže na njegov iskren namen spremeniti način življenja. Pozitivno prognozo potrjuje tudi Poročilo, iz katerega izhaja spremenjeno, pozitivno vedenje obsojenca, pripravljenost za delo, podpisan terapevtski dogovor in aktivno sodelovanje v programu zdravljenja odvisnosti. Obsojeni je tudi športnik, na svetovnem prvenstvu je dosegel 5. mesto. Partnerka je lastnica lokala v Y, kjer ji želi obsojeni pomagati in tako pričeti poslovno pot in novo življenje.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pravilnemu stališču zagovornikov, ki ima podporo tako v pravni teoriji1 kot tudi v sodni praksi2, da lahko sodišče v postopku neprave obnove kazenskega postopka oziroma združevanja kazni iz pravnomočnih sodb pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah. Morebitne novo nastale okoliščine, naj si bodo obteževalne ali olajševalne, pri združitvi kazni niso upoštevne.

9. Zagovorniki zato utemeljeno grajajo dejstvo, da je prvostopno sodišče pri izreku enotne kazni kot obteževalno okoliščino upoštevalo (tudi) obsojenčevo neprimerno obnašanje med prestajanjem kazni v ZPKZ X, kot izhaja iz Poročila o obnašanju obsojenca v tem zavodu (tč. 2 in 10 razlogov izpodbijane sodbe). Ker ne gre za okoliščino, upoštevano pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 31236/2018 z dne 29. 11. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 31236/2018 z dne 25. 3. 2020 oz. Okrajnega sodišča v Ljubljani V K 56829/2019 z dne 5. 2. 2020, ki sta bili predmet združitve kazni, ampak za novo obteževalno okoliščino na strani obsojenca, je tudi po presoji sodišča druge stopnje prvostopno sodišče pri izreku enotne kazni v predmetnem postopku združitve kazni ne bi smelo upoštevati.3

10. Predmetna ugotovitev bi sicer terjala ugoditev pritožbi zagovornikov in znižanje izrečene enotne kazni zapora, vendar pa je bilo pritožbeno sodišče pri tem omejeno s pravili kazenskega zakonika o izrekanju enotne kazni za kazniva dejanja v steku.

11. V 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 je določeno, da mora biti v primeru, če je sodišče za kazniva dejanja v steku določilo kazen zapora, enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči trideset let zapora. Ob dejstvu, da sta bili obsojencu združeni enotna kazen 6 let in 2 meseca zapora ter kazen 1 mesec zapora, katerih seštevek 6 let in 3 mesece zapora se ne sme doseči, izrekanje kazni pa je možno le na cela leta in cele mesece, ne pa tudi na cele dni (četrti odstavek 46. člena KZ-1), je sodišče prve stopnje – zaradi doseganja namena določb o združitvi kazni oz. izrekanju kazni za kazniva dejanja v steku – dalo prednost pravilu, da enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni pred pravilom, da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, in obsojencu izreklo enotno kazen 6 let in 2 meseca zapora. Ker z izpodbijano sodbo izrečena enotna kazen, ki je enaka najvišji izmed kazni po pravnomočnih sodbah, v danih okoliščinah predstavlja tudi spodnjo mejo enotne kazni zapora, ki jo je moč izreči v tem postopku, zagovorniki z zavzemanjem za še dodatno znižanje enotne kazni ne morejo uspeti.

12. V zvezi z olajševalnimi okoliščinami, ki jih v pritožbi navajajo tako zagovorniki kot obsojeni, pritožbeno sodišče ugotavlja, da z izjemo obsojenčevih načrtov za prihodnost, ki kažejo na namen začeti normalno življenje (tč. 9 razlogov sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani II 31236/2018 z dne 29. 11. 2019), niso bile upoštevane že pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah, zato niso upoštevne niti v postopku združitve kazni. Tudi sicer pa, kot je obrazloženo zgoraj, dodatno znižanje izrečene enotne kazni pod mejo 6 let in 2 mesecev ni mogoče, zato pritožbi tudi v tem delu nista utemeljeni.

_**Sklepno**_

13. Pritožbene navedbe obsojenca in zagovornika niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP). Pritožbi je zato zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

14. Obsojenec in zagovorniki s pritožbama niso uspeli, zato bi moral obsojeni plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka. Ker pa je brez dohodkov in premoženja ter na prestajanju daljše zaporne kazni, ga je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP plačila sodne takse oprostilo, saj bi v nasprotnem lahko bilo ogroženo preživljanje njega in njegove družine.

PRAVNI POUK: Zoper to sodbo ni pritožbe.

1 Mag. Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem (2004), str. 877. 2 Prim. VSL sklep II Kp 18846/2014 z dne 14. 10. 2015, VSM sodba II Kp 47052/2014 z dne 5. 12. 2017, VSM sodba IV Kp 86283/2010 z dne 22. 10. 2020. 3 Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da prvostopno sodišče v postopku združitve kazni kot olajševalne okoliščine prav tako ne bi smelo upoštevati za obsojenca ugodnih ugotovitev Poročila, vendar pa se pritožbeno sodišče ob odsotnosti tosmerne tožilske pritožbe s tem ni posebej ukvarjalo.