Jedro

Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja, zato je tak ugovor potrebno šteti za obrazložen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi v 2. tč. izreka ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da se dolžnik ne more sklicevati na zastaranje terjatev, saj je na fakturah zapisano, da se zneski lahko kompenzirajo s starejšimi terjatvami dolžnika. Dolžnik ni želel podpisati pogodbe o upravljanju, ki pa jo je prejel. Če dolžniku ni všeč, da nekdo drug upravlja z njegovimi stanovanji, to še ne pomeni, da mu ni treba plačevati upravljanja. Predlaga združitev s pravdnim postopkom z opr. št. P ....

Pritožba ni utemeljena.

2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ določa, da mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Dolžnik je ugovarjal, da je terjatev (v višini 87.655,00 SIT) zastarala, ker je potekel enoletni zastaralni rok po 378. členu ZOR; za ostali del terjatve (31.655,00 SIT) pa je navedel, da se upnik ni izkazal kot upravnik ter ni odgovarjal na njegove dopise glede popisov opravljenih del in za slednje navedbe predložil dokaze (pri redni št. 6). Dolžnik je s tem navedel dejstva, s katerimi bi uspel v pravdnem postopku, če bi se izkazala za resnična (iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja II/99); z zastaranjem namreč preneha pravica zahtevati izpolnitev terjatve, ki pa jih upnik lahko (uspešno) uveljavlja le zoper osebo s katero je v dolžniško-upniškem razmerju, čemur pa dolžnik (smiselno) tudi ugovarja. Tak ugovor je zato potrebno šteti za obrazložen po zgoraj navedeni zakonski določbi.

Obrazloženemu ugovoru zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo naj plača terjatev, pa sledi samo razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo (tj. v 2. tč. izreka) in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). Sodišče v izvršilnem postopku namreč ne presoja (resničnost) navedb, s katerimi se zatrjuje (ne)utemeljenost terjatve, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine. Vse te navedbe (upnikove in dolžnikove) bo presojalo sodišče v pravdnem postopku.

Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita in ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).