Jedro

Če na dva zaporedna naroka za glavno obravnavo v gospodarskem sporu ne pride nobena od pravilno povabljenih pravdnih strank, se šteje, da je tožba umaknjena, tudi če so bili sicer izpolnjeni pogoji, da bi sodišče lahko izdalo sodbo brez razpisa naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe (ker nobena od pravdnih strank ni prišla na dva zaporedna naroka za glavno obravnavo) razveljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka, tožeči stranki pa naložilo, da mora toženi povrniti pravdne stroške.

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala njegovo razveljavitev. Navedla je, da je tožena stranka v vlogi dne 16.6.1994 pripoznala tožbeni zahtevek na plačilo zakonitih zamudnih obresti, zato bi moralo sodišče prve stopnje izdati sodbo na podlagi pripoznave po 331. členu ZPP in to v skladu s 496. členom ZPP, pri tem pa napraviti svoj izračun obresti.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v svoji vlogi z dne 16.6.1994 navedla, da priznava, da je tožeči stranki dolžna zamudne obresti po svojem izračunu, v presežku pa je svojo obveznost zanikala. S tem tožena stranka ni pripoznala niti dela tožbenega zahtevka, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo sodbe zaradi pripoznave po 331. členu ZPP. Po določbi 496. člena ZPP bi sicer lahko izdalo (navadno) sodbo brez razpisa naroka, vendar tega ni bilo dolžno storiti. Presoja o tem, ali bo to storilo, je namreč prepuščena sodišču. V tem primeru se je pač odločilo, da bo opravilo narok. Ker na dva zaporedna naroka za glavno obravnavo nato ni prišla nobena od pravilno povabljenih pravdnih strank, je na podlagi določbe 2. odst. 499. člena ZPP pravilno štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila in zato razveljavilo sklep o izvršbi. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo napadeni sklep (2. točka 380. člena ZPP).

Skladno z določbo 1. odst. 155. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ti stroški za pravdo niso bili potrebni, ker odgovor na pritožbo zoper sklep po ZPP ni predviden.