Jedro

Če je med letom plačana akontacija dohodnine zavezancu povrnjena pred pravnomočnostjo odmerne odločbe, zavezanec ni upravičen do zamudnih obresti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 3117/97-8 z dne 2.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 29.10.1997. Z njo je ta ugodila njeni pritožbi in odločila, da se odločba DURS, Davčnega urada L., Izpostave K. z dne 22.10.1996 (s katero je bila zavrnjena tožničina zahteva za vračilo obresti od preveč plačane dohodnine za leto 1993), odpravi in zadeva vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek. Po mnenju tožene stranke tožnica sicer ni upravičena do obresti od razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine, razen glede naknadno plačanega zneska dohodnine v višini 6.285,00 SIT.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje med drugim ugotavlja, da je bila tožnici najprej z odločbo prvostopnega davčnega organa z dne 9.12.1994 odmerjena dohodnina za leto 1993 v znesku 286.929,00 SIT ter glede na že plačano akontacijo v znesku 280.644,00 SIT naloženo doplačilo v znesku 6.285,00 SIT, da pa je bila kasneje (na podlagi nove odločbe o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 1993) izdana nova odločba o odmeri dohodnine za navedeno leto (z dne 12.9.1996), po kateri znaša dohodninska obveznost 0 SIT in ji je bila zato vrnjena v letu 1993 plačana akontacija v znesku 280.644,00 SIT. Ker 114. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 in 7/95, v nadaljevanju ZDoh) ne daje podlage za obračun in izplačilo obresti, ki jih tožnica zahteva od vrnjenega zneska akontacij dohodnine za čas od plačila do vračila dohodnine, je tožena stranka sicer pravilno odločila. Vprašljivo pa je njeno pravno naziranje, ko doplačilo dohodnine po prvi odmerni odločbi v znesku 6.285,00 SIT obravnava drugače kot akontacije dohodnine. Ker pa bi bila drugačna odločitev lahko le v tožničino škodo, se sodišče zaradi prepovedi odločanja v škodo tožnice v ta, s tožbo vsebinsko neizpodbijani del odločitve tožene stranke, ni spuščalo.

Tožnica v pritožbi navaja, da sta z možem S.K., s katerim imata skupno obratovalnico, hkrati vložila tožbi na sodišče prve stopnje, zaradi vračila zamudnih obresti od preveč plačane dohodnine za leto 1993. Čeprav sta bili obe tožbi po vsebini enaki, je s tožbo uspel le njen mož. Ne more razumeti, zakaj je bilo v njeni zadevi drugače odločeno. Prilaga fotokopijo sodbe Upravnega sodišča v Ljubljani, št. U 3118/97-7 z dne 21.1.1999, s katero je bilo ugodeno moževi tožbi ter smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vračilo obresti od preveč plačanega davka, za kar v obravnavanem primeru gre, je urejala določba 5. odstavka 114. člena ZDoh. Po navedeni zakonski določbi pripadajo zavezancu od razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine, obresti po obrestni meri, določeni z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, od dneva, ko je postala odločba o odmeri dohodnine pravnomočna. Ker je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bila v obravnavanem primeru tožnici, kot zavezanki za dohodnino, dohodnina za leto 1993 odmerjena po odločbi z dne 12.9.1996, ki je postala pravnomočna dne 5.10.1996, razlika med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine pa povrnjena dne 17.9.1996, torej še pred pravnomočnostjo navedene odmerne odločbe, sta upravna organa ter sodišče prve stopnje pravilno presodila, da 5. odstavek 114. člena ZDoh ne daje podlage za obračun in izplačilo obresti od razlike med odmerjeno dohodnino in med letom plačano akontacijo dohodnine. Tudi po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZDoh ni podlage za drugačno obravnavanje akontacij dohodnine ter doplačila dohodnine po prvi odmerni odločbi z dne 9.12.1994. Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva v pritožbi uveljavljani ugovor. Iz obrazložitve sodbe U 3118/97-7 z dne 21.1.1999 je namreč razvidno, da odločitev prvostopnega sodišča temelji na drugačnem pravnem in dejanskem stanju, kot v obravnavani zadevi. Pravilnost presoje v zadevi U 3118/97, da zavezanec za dohodnino ni upravičen do zamudnih obresti, je temeljila na ugotovitvi tožene stranke, da mu je bilo preplačilo davka vrnjeno pred pravnomočnostjo odmerne odločbe, kar pa podatki in listine v upravnih spisih niso potrjevale.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj je spoznalo, da niso podani uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.