Jedro

Pristojni upravni organ, ki od leta 2008 spremlja družinske in socialne razmere, v katerih otrok živi ter katerega listine se nanašajo na obravnavani primer in vključujejo vsa poročila in opažanja upravnega organa samega, kot tudi drugih ustanov oziroma zavodov, je pravilno ugotovil, da je za ureditev družinskih razmer ukrep oddaje v rejništvo, ki je sicer začasne narave, glede na izkazane trenutne osebnostne okoliščine obeh staršev, ki ne zmoreta skrbeti za normalen psihofizični razvoj mld. otroka, v danih okoliščinah najbolj primeren ukrep.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

S prvostopno upravno odločbo, št. 1203-3/2011-1/2 z dne 22. 3. 2011 je Center za socialno delo A. (dalje CSD A.) pod točko 1 izreka odločil, da se mld. B.B., rojen 1. 7. ..., ..., z dne 14. 3. 2011 odda v rejniško družino C.C.; pod točko 2 izreka je odločeno, da se z izvršitvijo odločbe z izvajalko rejniške dejavnosti C.C. sklene rejniška pogodba, v kateri so določene obveznosti in pravice, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (točka 3 izreka), in da stroški postopka niso nastali (točka 4 izreka). Gre za varstvo mladoletnega otroka, zato se je po uradni dolžnosti (126. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) uvedel postopek oddaje otroka v rejništvo, ki se je začelo obravnavati v aprilu 2008, ko je družina štela 5 družinskih članov. Obravnava se je začela po prejetju obvestila PP A., da se obravnava postopek zoper D.D. zaradi vožnje pod vplivom alkohola, medtem ko je vozila v avtu tudi dva mladoletna otroka, sina B.B. in hči X.X. Povzročila je prometno nesrečo z 1.05 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V nadaljevanju podrobno navaja vse postopke od tega dogodka dalje. Pri materi mladoletnega B.B. se je ugotovila odvisnost od alkohola že v razdobju 5 let, vključil se je center za socialno delo. Navaja poročila šole o stanju mld. B.B., njegovih osebnostno vedenjskih motnjah, neobiskovanju šole, govori se o drogi in zvijanju cigaret (joint). Ugotovljeno je, da je mld. otrok dehidriran in premalo hranjen. Vrstile so se učne in disciplinske težave in nesodelovanje s strani staršev, kljub trudu razredničarke, da se s starši pogovori, ker so bile pri mld. B.B. učne težave s 5 negativnimi ocenami. V družini je prisotno nasilje s strani očeta, kar je obravnavala PP A. V decembru 2010 je ugotovljeno, da ima mati zaradi uživanja alkohola jetrno cirozo, tudi oče je odvisen od alkohola, čeprav ne tako kot mati. Za B.B. je med tednom poskrbela babica in teta C.C. Skrb pri teti se je začela pozitivno poznati tudi pri vedenju in opravljanju šolskih nalog. Tudi sam mld. B.B., ki je sicer na očeta navezan ugotavlja, da so razmere doma nevzdržne, želel pa si je k babici, ker jo je bil vajen. O namestitvi k rejnici C.C. se je strinjal tudi oče z izjavo z dne 20. 1. 2011, prav tako je dala izjavo o strinjanju za namestitev v rejniško družino njegova mati dne 3. 2. 2011. V nadaljevanju navaja izboljšanje razmer, ki so se začele urejati po namestitvi v rejniško družino. Upravni organ ugotavlja, da sta bila telesni in duševni razvoj mld. B.B. v pogojih in v okolju v katerem živi ogrožena, in ker je bilo podano soglasje staršev, je upravni organ mnenja, da je v otrokovo korist, da se sklene rejništvo pri sorodnici, ker ima mld. B.B. v tem okolju že vpeljane čustvene vezi. Namestitev bo trajala tako dolgo, da se bodo razmere v družini uredile, glede na materino in tudi očetovo odvisnost od alkohola. Odločitev temelji na določbi 157. in 158. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

Tožena stranka je v pritožbeni odločbi pod točko 1 odločila, da se v točki 1 izreka izpodbijane prvostopne odločbe doda besedilo: „v soglasju z materjo D.D. in očetom E.E., oba ...“, v ostalem delu pa je prvostopno upravno odločbo potrdila. V obrazložitvi navaja Konvencijo OZN o otrokovih pravicah, ki se nanaša na varstvo otrok, katere država podpisnica je tudi Slovenija, nadalje ZZZDR, ki v 8. členu določa rejništvo kot posebno obliko družbenega varstva otrok, 154. in 158. člen tega zakona, ki urejata inštitut rejništva po privoljenju staršev oziroma roditelja pri katerem otrok živi. V nadaljevanju ponovno povzema dejanske okoliščine tega primera, ki izhajajo iz listin upravnega spisa CSD A. Tožnica v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da sin B.B. ni bil nikoli umazan, lačen in tudi ne dehidriran. V šoli se je onesvestil, vendar je bilo to zato, ker se je s kulijem zapičil v prst, želi si domov in trdi, da noče biti več v rejništvu. Rejnica ji je grozila s policijo, ko se je vrnila iz VH. Rejničini hčerki sta uničili B.B. računalnik, uporabljata njegov telefon, tako da je cena zelo visoka. Stroške poravnavata z možem in tudi vse stroške, ko je bil B.B. na morju, sta plačala sama. Rejnici gre samo za denar, ki ji ga država daje, da lahko zapravlja zase in za hčerki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem sporu (drugi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) C.C. v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe tožnice po posameznih postavkah in navaja, da je dehidriranost zdravniška ugotovitev in ne njena, da je bil računalnik prinešen k njim, pa ga je vrnila, vendar ga je oče spet prinesel mld. B.B. Je res v okvari, ker ni pravilno inštaliran, sedaj uporablja domač računalnik. Visok znesek za porabo mobitela je bil zato, ker je bil v koloniji v ... in imel stike s starši, bratom, sestro, dedkom, babico, kot tudi z njimi. Starša sta mu dala za žepnino za letovanje v ... 300 KUN, sama mu je dala še 25,00 EUR za 10 dni. Denar, ki ga dobi od rejnine porabi za njegovo hrano, vozi ga k zobozdravniku, okulistu, v Ljubljano k zdravniku zaradi nizke rasti in teže ter k ortodontu. Prilaga kopijo licence za rejnico, ima pa tri hčere, od katerih je ena že zaposlena, ima vozniško dovoljenje in službo, je pa že tudi mamica. Drugi dve hčerki hodita v šolo in sta na dobri poti v življenju. Ko je prišel mld. B.B. k njim, je imel v šoli 5 negativnih ocen. V treh tednih je štiri negativne ocene spravil na pozitivno, kmalu za tem še peto negativno oceno. V teh mesecih je pridobil 4,5 kg na teži in na višini 5 cm. Priskrbela mu je očala, ker ima visoko dioptrijo, nanjo je zelo navezan in čuti v njej podporo.

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem sporu je 157. člen ZZZDR, ki določa v prvem odstavku, da center za socialno delo odda v rejništvo otroka, ki nima svoje družine, otroka, ki iz različnih vzrokov ne more živeti pri starših ali otroka, katerega telesni in duševni razvoj je ogrožen v okolju, v katerem živi. V spornem primeru je iz listin upravnega spisa CSD A. razvidno dejansko stanje, na podlagi katerega je bila utemeljena odločitev prvostopnega upravnega organa, da se mld. B.B. odda v rejništvo njegovi teti C.C., ki ima spisovno izkazano pridobljeno uradno dovoljenje za izvajanje rejniške dejavnosti. S tem se bo v skladu z vsemi predpisi, ki določajo namen rejništva, kot ga opredeljuje 154. člen tega zakona, mld. otroku pri osebi, ki ni njegov starš omogočila zdrava rast, izobraževanje in skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje ter delo. V obravnavanem primeru gre za rejništvo po odločbi centra za socialno delo po izpolnitvi pogoja, ki ga določa še nadaljnji 158. člen ZZZDR, da je dano privoljenje staršev mld. otroka, ki se daje v rejništvo. Po presoji sodišča je CSD A., ki od leta 2008 spremlja družinske in socialne razmere mld. B.B., in katerega listine, ki se nanašajo na obravnavani primer vključujejo vsa poročila in opažanja upravnega organa samega, kot tudi drugih ustanov oziroma zavodov, pravilno ugotovil, da je za ureditev družinskih razmer, ukrep oddaje v rejništvo, ki je sicer začasne narave, glede na izkazane trenutne osebnostne okoliščine obeh staršev, ki ne zmoreta skrbeti za normalen psihofizični razvoj mld. otroka, v danih okoliščinah najbolj primeren ukrep. Glede na navedeno zato sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena ZUS-1, v izogib ponavljanju, dejanskih in pravnih razlogov za odločitev obeh upravnih organov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi. Neutemeljeni so tako tudi zgolj pavšalni ugovori tožnice, ki se nanašajo na nezadostno skrbnost rejnice in na njeno delo, ki naj bi temeljilo zgolj na pridobitnosti denarnih sredstev, glede na to, da te trditve v upravnih listinah nimajo nobene podlage.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.