15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 885/2004 z dne 6. 9. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. D 127/93 z dne 16. 8. 2004 se ne sprejme, v delu, v katerem se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je v zapuščinskem postopku ugotovilo, katere nepremičnine spadajo v zapuščino, da je zapustnica del teh nepremičnin še pred smrtjo odsvojila s kupoprodajnima pogodbama, da prenos lastninske pravice še ni vpisan v zemljiški knjigi in da je zaradi ureditve zemljiškoknjižnega stanja pritožnica (oporočna dedinja) svoj dedni delež na nepremičninah, ki sta bili predmet pogodb, odstopila svoji sestri. Zoper sklep je pritožnica vložila pritožbo, v kateri je zatrjevala, da kot italijanska državljanka slabo razume slovenski jezik, da v postopku ni imela tolmača, in da zato ni razumela vsebine in pomena dedne izjave, ki naj bi jo podala na zapuščinski obravnavi dne 3. 12. 1993. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo na podlagi stališča, da ni bila kršena določba 102. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. – v nadaljevanju ZPP/77) v zvezi s 165. členom Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. in Uradni list RS, št. 67/01 – ZD), ker pritožnica med zapuščinskim postopkom ni opozorila, da ne razume slovenskega jezika.

2.V ustavni pritožbi pritožnica poudarja, da iz 102. člena ZPP/77 izhaja dolžnost sodišča, da stranko opozori na pravico do uporabe svojega jezika, ne pa dolžnost stranke, da sodišče opozori, če jezika ne razume. Višjemu sodišču očita, da je samovoljno in nerazumno razlagalo zakonsko določbo o pravici do uporabe svojega jezika v postopku. Navaja, da je sodišče ni poučilo, da ima pravico spremljati ustni postopek v svojem jeziku po tolmaču, da se tej pravici ni nikoli odpovedala in da v zapisniku ni zapisano, da je bila poučena o pravici do uporabe svojega jezika in kaj je glede tega izjavila. Navaja tudi, da jo je v zapuščinskem postopku zastopal isti odvetnik kot njeno sestro. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Ker naj bi zapuščinski postopek trajal 12 let, zatrjuje tudi kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

B.

3.Pritožnica zatrjuje kršitev prvega odstavka 6. člena EKČP, ki je zajet v 22. in 23. členu Ustave, zato je Ustavno sodišče očitke pritožnice o kršitvi te konvencijske pravice presojalo z vidika navedenih ustavnih določb.

4.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje, da v zapuščinskem postopku ni bila opozorjena na pravico do uporabe svojega jezika. Po 62. členu Ustave ima vsakdo pravico, da pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo, uporablja svoj jezik na način, ki ga določi zakon. Ustavnopravni okvir pravice do uporabe svojega jezika v pravdnem postopku, kot ga zagotavlja ZPP, izhaja v prvi vrsti iz zahteve do "enakosti orožij", ki zagotavlja enakopraven položaj strank, in je tako najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem (22. člen Ustave). Po določbi prvega odstavka 102. člena ZPP/77 se stranki, če postopek ne teče v njenem jeziku, na njen predlog ali če sodišče ugotovi, da ne razume slovenskega jezika, zagotovi ustno prevajanje tistega, kar se navaja na naroku, v njen jezik ter ustno prevajanje listin, ki se na naroku uporabljajo za dokazovanje. Po določbi drugega odstavka istega člena morajo biti stranke in drugi udeleženci poučeni o tem, da imajo pravico spremljati ustni postopek pred sodiščem v svojem jeziku po tolmaču. Pravici do prevajanja se lahko odpovedo, če izjavijo, da znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik se zapiše, da so bili poučeni in kaj so glede tega izjavili.

5.Glede na pritožničine navedbe je Ustavno sodišče zaprosilo za spis Okrajnega sodišča v Piranu št. D 127/93. Iz zapisnika zapuščinske obravnave z dne 3. 12. 1993, na kateri je pritožnica, poučena o nepreklicnosti dedne izjave, svoj dedni delež na dveh parcelah odstopila sestri, izhaja, da je pritožnica izjavila, da razume slovensko in da se je pravici do tolmača za italijanski jezik odpovedala. Njene trditve, da je sodišče ni poučilo, da ima pravico spremljati ustni postopek v svojem jeziku po tolmaču, da se tej pravici ni nikoli odpovedala in da v zapisniku ni zapisano, da je bila poučena o pravici do uporabe svojega jezika in kaj je glede tega izjavila, torej ne držijo. Prav tako iz spisa ne izhaja, da bi na zapuščinski obravnavi isti odvetnik zastopal pritožnico in njeno sestro. Glede na navedeno je očitek o kršitvi 22. člena Ustave neutemeljen.

6.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

7.Pritožnica uveljavlja tudi kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja iz prvega odstavka 23. člena Ustave v že končanem zapuščinskem postopku. Posamezniki imajo kljub ugotovljeni neskladnosti pravne ureditve z Ustavo (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005, Uradni list RS, št. 92/05 in OdlUS XIV, 72) do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnica ni izkazala, da bi to sodno pot že izkoristila, ni podana procesna predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), po kateri se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo v tem delu zavreči.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan