Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba in sklep Pdp 727/2016

ECLI:SI:VDSS:2017:PDP.727.2016 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

plačilo za delo študentsko delo
Višje delovno in socialno sodišče
19. januar 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik je imel s toženo stranko sklenjeno pogodbo o sodelovanju za izvajanje storitev reševanja iz vode. Tožnik je delo v vtoževanem obdobju opravil, zato mu pripada plačilo za opravljeno delo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se IV. točka izreka (odločitev o stroških postopka) delno spremeni tako, da se ti znižajo na znesek 31,26 EUR (od zneska 127,50 EUR), v preostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe in nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku I. točke in II. točke izreka izpodbijane sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku za februar 2013 obračunati znesek 447,30 EUR bruto, za mesec marec 2013 pa znesek 84,00 EUR bruto, od teh zneskov odvesti predpisane dajatve, tožniku pa izplačati ustrezen neto znesek, v 8 dneh in pod izvršbo. V drugem odstavku I. točke in II. točke izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za februar 2013 za razliko do 532,50 EUR in za marec 2013 za razliko do 100,00 EUR. V III. točki izreka je s sklepom postopek za znesek 270,00 EUR ustavilo. V IV. in V. točki izreka je odločilo, da je dolžna tožena stranka tožniku povrniti stroške postopka v znesku 127,50 EUR in jih nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru, v 8 dneh brezobrestno, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila in da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo, smiselno pa zoper njen ugodilni del in zoper odločitev o pravdnih stroških se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V pritožbi navaja, da tožnika 4. 3. 2013 ob 7.00 uri ni bilo na delo v C.C., prav tako pa na delo niso prišli preostali podizvajalci - reševalci. Po pregledu elektronske pošte je tožena stranka ugotovila, da ji je tožnik poslal elektronsko sporočilo, da je zbolel in da ne more na delo. Citiranega dne tožnik ni zbolel, temveč so vsi podizvajalci tožene stranke toženko namenoma sabotirali in jo izpostavili morebitni odškodninski odgovornosti napram naročniku s tem, ko namenoma niso prišli na delo. Sodišče prve stopnje teh dejstev ni upoštevalo, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ker ni opravilo ocene nekaterih izvedenih dokazov, predvsem tistih, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo določbe postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, storilo pa je tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških, saj je tožnik z zahtevkom uspel le v 66 %, zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ker je toženi stranki naložilo v plačilo vse stroške tožnika. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe in izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo niti tistih bistvenih kršitev določb postopka, ki jih tožena stranka uveljavlja v pritožbi in ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo, razen delno v zvezi z odločitvijo o pravdnih stroških tega individualnega delovnega spora.

5. Sodišče prve stopnje je tožniku prisodilo vtoževane zneske na podlagi ugotovitve, da je tožnik tudi v obdobju od 1. 2. 2013 do 4. 3. 2013 opravljal delo po Pogodbi o sodelovanju št. 1/2012 (A2), in sicer izvajanja storitev reševanja iz vode in dajanja prve pomoči. Za ta dela je imel sklenjeno pogodbo o sodelovanju s toženo stranko. Ker je ugotovilo, da je tožnik v februarju 2013 opravil 106,50 EUR dela v skladu z zgoraj omenjeno pogodbo, v marcu pa 20 ur dela in glede na to, da je bil med strankama za plačilo opravljenega dela dogovorjen znesek 4,20 EUR na uro bruto (Aneks z dne 1. 1. 2013 - B8), je tožniku prisodilo del vtoževanega zneska za februar 2013 v višini 447,30 EUR bruto in za marec 2013 v višini 84,00 EUR bruto, od katerih mora tožena stranka odvesti predpisane dajatve in tožniku izplačati ustrezna neto zneska.

6. Za odločitev o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka niso bistvene pritožbene navedbe tožene stranke, da tožnik 4. 3. 2013 ni zbolel, temveč da je skupaj s preostalimi tremi reševalci iz vode namerno izostal z dela, s čimer naj bi obstajala možnost, da bi tožena stranka utrpela škodo. Ker je tožnik delo opravil, mu skladno s pogodbo o sodelovanju pripada plačilo za opravljeno delo. Na dejstvo, da je tožena stranka dolžna tožniku za opravljeno delo izplačati prisojene zneske, nima nikakršnega vpliva pritožbeno zatrjevanje tožene stranke o namernem izostanku tožnika in ostalih reševalcev z dela. Tudi v primeru, če bi bili podani vsi pogoji za odškodninsko odgovornost tožnika zaradi spornega izostanka z dela v obdobju po 4. 3. 2013, to ne bi vplivalo na njegovo pravico do plačila za opravljeno delo v obdobju od 1. 2. 2013 do 4. 3. 2013. Ob upoštevanju tega pritožbeno sodišče na obširne pritožbene navedbe tožene stranke v zvezi s tožnikovim izostankom z dela v obdobju po 4. 3. 2013 ne odgovarja, ker za odločitev o utemeljenosti pritožbe tožene stranke niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je enako odločitev sprejelo tudi v zadevi opr. št. Pdp 445/2016, ki je bila identična temu individualnemu delovnemu sporu.

7. Tožena stranka pa v pritožbi utemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do povrnitve vseh njegovih pravdnih stroškov, ki jih je priglasil v okviru tega individualnega delovnega spora. Glede na to, da je tožnik po delnem umiku tožbe zahteval še 799,72 EUR, sodišče pa mu je prisodilo 531,30 EUR, tožena stranka v pritožbi utemeljeno zatrjuje, da je tožnik z zahtevkom uspel (največ) do 66 %. Glede na to je dolžna tožena stranka tožniku povrniti le sorazmeren del njegovih stroškov postopka. Ker je sodišče prve stopnje tožnikove pravdne stroške priznalo in odmerilo v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT; Ur. l. RS, št. 67/2008) na skupni znesek 127,50 EUR, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na uspeh tožnika v tem individualnem delovnem sporu (66 %) tožnik upravičen do povrnitve dela pravdnih stroškov v višini 84,15 EUR. Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje glede na vrednost predmeta po ZOdvT (do 900,00 EUR) utemeljeno priglasila nagrado za postopek v znesku 55,90 EUR po tar. št. 3100 ZOdvT, nagrado za narok po tar. št. 3102 v znesku 51,60 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR in DDV po tar. št. 6007. Potrebni stroški tožene stranke so znašali 155,55 EUR. Glede na uspeh tožene stranke v tem individualnem delovnem sporu (34 %) je tožena stranka upravičena do povrnitve dela njenih pravdnih stroškov v višini 52,89 EUR. Po pobotu obeh stroškov pa je dolžna tožena stranka tožniku povrniti del njegovih stroškov v višini 31,26 EUR.

8. Ker razen glede odločitve o stroških pritožba tožene stranke ni bila utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v preostalem potrdilo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem in drugem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo glede odločitve o glavni stvari ni uspela, uspeh tožene stranke s pritožbo glede odločitve o stroških pa pritožbeno sodišče ocenjuje kot neznaten, tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia