Jedro

Ker se mora odvetnik zavedati, da lahko prav nepredvidljiv dogodek povzroči zamudo roka, mora poskrbeti, da s svojimi procesnimi dejanji ne odlaša do njegovega izteka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. Pd 33/97-22 z dne 7.4.1998 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo odškodnine za poklicno bolezen v znesku 3,790.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje te sodbe in tožniku naložilo, da toženi stranki povrne stroške sodnega postopka.

Po izteku pritožbenega roka je tožnik vložil pritožbo proti tej sodbi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 33/97-32 z dne 9.2.1999 ta predlog zavrnilo, pritožbo tožnika pa zavrglo kot prepozno. Sodišče je ugotovilo, da je pooblaščenčeva hčerka zbolela šele zadnji dan pritožbenega roka in da je imel odvetnik možnost vložiti pritožbo že prej oziroma po opravljenem zdravniškem pregledu hčerke. Ker je do zamude roka prišlo zaradi nepazljivosti pooblaščenca, torej napake pri poslovanju odvetniške pisarne, ni podan opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje po določbi 117. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77).

Sodišče druge stopnje je pritožbo zoper ta sklep zavrnilo, saj je sprejelo kot pravilne dejanske ugotovitve in pravno presojo prvostopnega sodišča. Proti temu sklepu je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v povezavi s 117. členom ZPP, ki je veljal v času odločanja na prvi stopnji. V obrazložitvi revizije poudarja, da je bil zdravniški pregled otroka opravljen šele okoli 13. ure in da je v posledici skrbi za zdravje otroka prišlo do prezrtja okoliščine, da je bil zadnji dan pritožbenega roka 26.1.1999. Ker otrokove bolezni ni mogoče obravnavati samo v okviru obiska pri zdravniku, saj tako bolnega otroka ni bilo mogoče pustiti samega, je nesprejemljivo stališče obeh sodišč, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

Revizija je bila na podlagi 390. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 - ZPP-77, ki ga je glede na določbo 498. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP - še vedno uporabiti) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP-77) bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77 v postopku ni bilo.

Pooblaščenec tožeče stranke zatrjuje, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo, da je imel opravičen razlog za zamudo. Gre za smiselno uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz določila 1. odstavka 354. člena ZPP-77 v zvezi s 1. odstavkom 117. člena ZPP-77. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, s katero se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje (kar je po določilu 3. odstavka 385. člena ZPP-77 za presojo revizijskega sodišča materialnopravno izhodišče za preizkus obeh dopustnih revizijskih razlogov) izhaja, da je pooblaščenec zamudil pritožbeni rok, ker mu je zadnji dan pritožbenega roka zbolela hčerka. Po določilu 117. člena ZPP-77 sodišče ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, če spozna, da je stranka imela za zamudo opravičen razlog. Razlog za zamudo je opravičljiv le, če ni zakrivljen. Ravnanje pooblaščenca tožeče stranke, da je zadnji dan pritožbenega roka poskrbel za zdravniški pregled hčere in je zato prezrl (kot sam navaja v reviziji) potek zadnjega dne za vložitev pravnega sredstva, pa ni mogoče opredeliti za nezakrivljeno zamudo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 117. člena ZPP-77, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Tudi po presoji revizijskega sodišča ni šlo za opravičen vzrok zamude. Odvetništvo je samostojna služba, ki jo opravljajo odvetniki kot poklic (1. in 2. odstavek 1. člena Zakona o odvetništvu - Uradni list RS, št. 18/93 - ZODV), kar pomeni, da gre za poklicno dejavnost, ki jo mora odvetnik opravljati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (2. odstavek 18. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89 - ZOR). Pri zastopanju stranke mora odvetnik ravnati vestno in skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (2. odstavek 11. člena ZODV).

V obravnavanem primeru, ko je do obolelosti hčere sicer prišlo nepričakovano, pa bi se po presoji revizijskega sodišča pooblaščenec ob potrebni skrbnosti lahko izognil zamudi pritožbenega roka. Po 113. členu ZPP-77 mu je bila na voljo brzojavna vložitev pritožbe, s katero bi si zagotovil preizkus pravilne uporabe materialnega prava v izpodbijani odločbi. Vendar, kot sam priznava v reviziji, je prezrl (ni vedel), da mora tega dne vložiti pritožbo. To pa ni mogoče šteti za skrbno in vestno ravnanje, saj se mora odvetnik zavedati, da lahko prav nepredvidljiv dogodek povzroči zamudo roka. Zato mora poskrbeti, da s svojimi procesnimi dejanji ne odlaša do njegovega izteka.

Revizijsko sodišče je zato revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP-77).