Jedro

Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage. Po ZPP se kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi. Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih oknih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v 1. točki, naložitvenem delu 2. točke in 3. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog upnice z dne 11. 10. 2022 za naložitev plačila sodnih penalov zavrne (1. točka izreka sklepa), da mora upnica dolžniku v 8 dneh povrniti 261,32 EUR izvršilnih stroškov (za sestavo vlog, ki so bili pri sodišču vložene dne 9. 11. 2022, dne 3. 1. 2023, dne 3. 2. 2023, dne 16. 2. 2023, dne 30. 3. 2023, dne 24. 4. 2023 in dne 25. 5. 2023) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje, višji zahtevek dolžnika za povrnitev stroškov sestave navedenih vlog in zahtevek dolžnice za povrnitev stroškov opravljene meritve in sestave merilnega poročila v višini 672,53 EUR kot izhaja iz vloge z dne 30. 3. 2023 pa se zavrne (2. točka izreka sklepa) in da upnica nosi sama svoje stroške tega postopka (3. točka izreka sklepa).

2. Zoper 1. točko, naložitveni del 2. točke in 3. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Navaja, da so povsem zgrešeni zaključki sodišča prve stopnje, da bi morali predlagani priči imeti strokovno znanje za dajanje svoje izjave, saj gre za tako problematiko osvetlitve okoli igrišč, ki jih lahko zazna tudi povprečno razumen človek. Priči bi lahko potrdili, da je stanje osvetljenosti hiše nespremenjeno že od leta 2019. Sodišče tudi neutemeljeno zaključuje, da je dolžnik vsak dan ugašal reflektorje do 22 ure, saj to zaključi na podlagi izjave od dolžnika odvisne osebe. Sodišče sploh ne pojasni, od kod zaključuje, da fotografije niso bile posnete po 22. uri zvečer. Ogled spornih nogometnih igrišč po 22 uri pa je sodišče prve stopnje tudi zavrnilo brez tehtne obrazložitve, saj sodišče ne bi potrebovalo strokovnega znanja za ugotovitev, ali so luči po 22 uri ugasnjene. Meritve, opravljene s strani A. d.d., na podpornem zidu pod upničino hišo niso ustrezne. Ne drži, da bi upnica morala sodelovati pri s strani dolžnika naročenih meritvah, saj je k temu ne zavezuje nobena sodna odločba ali predpis. Sodišče ne pomisli, da bi upnica pri opravi meritev v času zasedenosti hiše z gosti izgubila ugled in prihodek. Stališče sodišča, da bi upnica morala pokazati pripravljenost k sodelovanju pri meritvah, je arbitrarno. Dolžnik bi moral predlagati izvedenca ustrezne stroke, pa je raje sam naročil domnevno nepristranske meritve s strani A. d. d. Izvedenca bi moral predlagati dolžnik in ne upnica, saj je dolžnik trdil, da je upošteval izvršilni naslov. Obratno stališče sodišča prve stopnje je v nasprotju z vsemi načeli pravdnega postopka. Sklicuje se na sodbo VSRS III Ips 41/2020, po kateri se strokovna poročila strankinih strokovnjakov upoštevajo kot del trditvene podlage in ne kot izvedensko mnenje. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Sodišče ni pravilno upoštevalo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu in je opravilo napačno dokazno oceno, sklep pa je obremenjen tudi z bistvenimi kršitvami pravil postopka. Prilaga tudi slike, iz katerih izhaja, da dolžnik v juniju 2023 po 22.00 uri ne ugaša svetilk na igrišču. Priglaša pritožbene stroške.

3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6. Skladno z izvršilnim naslovom je dolžnik dolžan v 8 dneh od izdaje sodbe vzpostaviti zadnje mirno posestno stanje tako, da svetlobne imisije, ki jih oddajajo svetilke na nogometnih igriščih, zmanjša na krajevno običajno in sprejemljivo mero (osvetljenost na oknih hiše upnice od sončnega zahoda do 24.00 ure do 10 lx in od 24.ure do sončnega vzhoda do 2 lx) in da svetilke vsak dan ob 22.00 uri zvečer ali najpozneje eno uro po koncu športne ali druge prireditve v celoti ugasne in tako upnici omogoči normalno nemoteno posest in uporabo stanovanjske hiše na naslovu Cesta 1, L. 7. Sodišče prve stopnje je predlog upnice za določitev sodnih penalov zavrnilo z bistveno obrazložitvijo, da je upnica zatrjevano dejstvo glede (ne)spremembe dejanskega stanja glede razsvetljenosti dokazovala tudi z izjavo dveh prič, ki sta upničina soseda in sta izjavila da je uporaba reflektorjev s strani dolžnika nespremenjena že od 22. 2. 2019 – reflektorji se namreč ne ugašajo po 22.00 uri, oziroma po vsakem končanem dogodku, oziroma vsaki končani prireditvi, v vsakem primeru pa osvetlitev ne glede na uro presega krajevno običajno in sprejemljivo mero po Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Glede izjave o razsvetljenosti območja po 22.00 uri in glede izvedenih sprememb na reflektorjih pa je sodišče presodilo, da sta priči podali zgolj pavšalno izjavo, ki jo je dolžnik s svojimi trditvami in predloženimi dokazi uspel ovreči. Sodišče tako ni sledilo dokaznemu predlogu upnice za zaslišanje prič, saj ni pričakovati, da bi imenovana na zaslišanju izpovedovala drugače, kot sta navedla že v pisni izjavi. Dolžnik je sodišču predložil dve merilni poročili A. d. d., iz katerih izhaja, da na nobeni merilni točki osvetljenost ne presega maksimalno dovoljene vrednosti za časovni interval od sončnega zahoda do 24.ure, ki znaša 10 lx, ki sta bili v obeh primerih izvedene na podpornem zidu, ki leži pod upničino hišo. Upnica sicer navaja, da sta izdelani meritvi pristrani, ker jih je opravilo podjetje A. d. d., vendar pa sodišče ugotavlja, da upnica ni podala nobenih argumentov, ki bi šli v smeri, da meritve niso bile opravljene skladno s strokovnimi standardi. Upnica je imela možnost in dolžnost, da v tem postopku predlaga, da sodišče izvede dokazovanje z izvedencem oziroma institucijo ustrezne stroke, ki bi lahko opravila meritve osvetljenosti na oknih upničine hiše, vendar se za to procesno možnost ni odločila. Tako sodišče presoja, da je dolžnik s tem, ko je sodišču predložil merilno poročilo o opravljenih meritvah; sicer na podpornem zidu, vendar pa je tudi navedel in izkazal razloge zaradi katerih je meritve izvedel na podpornem zidu; uspel prevaliti dokazno breme za dokazovanje dejstva glede še vedno prisotne prekomerne osvetlitve na oknih upničine hiše na upnico. Tudi če bi sodišče opravilo razpisan ogled na kraju samem, pa slednji ne bi pripomogel k ugotavljanju dejanskega stanja, saj sodišče nima strokovnega znanja, da bi lahko presodilo ali je prišlo do spremembe stanja razsvetljave (zlasti spremembe naklona reflektorjev) oziroma ali je stanje razsvetljave na terenu tako, da še vedno povzroča prekomerne svetlobne imisije na oknih upnice. Prav tako je sodišče kot nepotrebne zavrnilo dokazne predloge za zaslišanje vseh predlaganih prič, saj je presodilo, da je dejansko stanje dovolj razčiščeno že na podlagi listinskih dokazov, ki sta jih stranki predložili sodišču. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

8. Načelo kontradiktornosti, izraženo v prvem odstavku 5. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki vključuje pravico do izjave v postopku, je neposredni izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave Republike Slovenije). Pravica do enakega varstva pravic se nanaša tudi na dokazni postopek. Iz nje izhaja enakopravnost strank v dokaznem postopku, pravica predlagati dokaze ter se izjaviti o dokaznih predlogih nasprotne stranke, pravica do prisotnosti ob izvajanju dokazov, pravica postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter pravica izjaviti se o rezultatih dokazovanja.

9. Pravica stranke do izvedbe predlaganega dokaza sicer ni absolutna, ne sme pa sodišče zavrniti dokaza z argumentom, da ta tako ali tako ne bi uspel oziroma mu sodišče tako ali tako ne bi sledilo, kot je to storilo v konkretnem primeru, ko je navedlo, da priči tako in tako ne bi izpovedali drugega (t.j. "več"), kot sta navedli v podanih izjavah. Vnaprejšnja dokazna ocena ni dovoljena. Zavrnitev s strani upnice predlaganih dokazov, ki bi lahko privedli do drugačne rešitve zadeve, v danem primeru predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10. Drži dalje sicer, da ZPP ne predvideva nenapovedanih ogledov na kraju samem, vendar pa to še ne pomeni, da sodišče prve stopnje ne bi moglo in moralo opraviti ogleda na način, kot to predvideva ZPP, vsaj v zvezi s trditvami upnice, da dolžnik po 22-ti uri ne ugaša reflektorjev. Tudi navedenega dokaznega predloga ni mogoče zavrniti z obrazložitvijo, da tako in tako ne bo uspel. 11. Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima dalje tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage.1 Po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP). Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem (kot sestavni del pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave). Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine (tako sodba VSRS III Ips 41/2020).2 Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih _oknih_. Navedeno tako nikakor ne drži. Take posledice oziroma podobne posledice lahko pridejo v poštev kvečjemu pri sodno izvedenih dokazih. To, da je sodišče prve stopnje kot dokaz upoštevalo listini, ki to sploh nista, pa prav tako predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Zagrešene očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka narekujejo ugoditev utemeljeni pritožbi, razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče prve stopnje izvede s strani upnice predlagane dokaze, poročili A. d. d. pa lahko upošteva le kot del dolžnikove trditvene podlage.

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

1 Glej na primer odločbe VS RS II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007, II Ips 318/2005 z dne 14. 6. 2007, II Ips 651/2005 z dne 24. 1. 2008, II Ips 895/2009 z dne 23. 2. 2012, II Ips 195/2015 z dne 14. 4. 2016. 2 Prim. J. Zobec v L. Ude (ur.) in A. Galič (ur.), Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Uradni list RS, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 492.