Jedro

Tako kot v zadevi X Ips 331/2016 z dne 16. 11. 2016, kjer je bilo po vsebini izpostavljeno enako pravno vprašanje, Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da revident s citiranim vprašanjem, ki se dejansko nanaša zgolj na uporabo pravil upravnega postopka, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta namreč ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper sklep Agencije Republike Slovenije za okolje (v nadaljevanju ARSO), št. 35400-58/2015-2 z dne 9. 3. 2015, s katerim je bila zavržena zahteva tožeče stranke za priznanje lastnosti stranke oziroma stranskega udeleženca v postopku preveritve ustreznosti projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektnimi pogoji za nameravani poseg v okolje: trgovski center Šiška, ki ga je organ vodil na podlagi 62. člena Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1). Tožeča stranka je zoper sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo z odločbo, št. 35402-16/2015/2 (MP) z dne 23. 6. 2015. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju: revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 3. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki vsebinskega odgovora ni podala.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi sodba sodišča prve stopnje, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred 14. 9. 2017, ko se je začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E), zato se v postopku pred Vrhovnim sodiščem določbe tega zakona ne uporabljajo (tretji odstavek 125. člena ZPP-E).

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga.1

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločilo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.2

8. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja naslednje: "Ali je pravna povezanost postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, postopka za izdajo okoljevarstvenega soglasja in postopka po 62. členu ZVO-1 takšna, da daje v postopku po 62. členu ZVO-1 upravnemu organu podlago za ugotovitev pravnega interesa stranke za priznanje položaja stranskega udeleženca po 44. členu Zakona o splošnem upravnem postopku že zato, ker ima položaj stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja, s katerima je konkretni postopek po 62. členu ZVO-1 neposredno povezan, ali se v postopku po 62. členu ZVO-1 zahteva samostojni izkaz pravnega interesa za priznanje položaja stranskega udeleženca, neodvisno od postopka izdaje gradbenega dovoljenja in postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja?"

9. Tako kot v zadevi X Ips 331/2016 z dne 16. 11. 2016, kjer je bilo po vsebini izpostavljeno enako pravno vprašanje, Vrhovno sodišče tudi v obravnavani zadevi ugotavlja, da revident s citiranim vprašanjem, ki se dejansko nanaša zgolj na uporabo pravil upravnega postopka, uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1. Na podlagi zatrjevanja kršitev pravnih norm, ki niso predmet revizijske presoje, pa revizije ni mogoče dovoliti. Ob tem Vrhovno sodišče še dodaja, da iz njih domnevno izvirajoče kršitve materialnega prava ali pravil ZUS-1 pri odločanju sodišča prve stopnje revident z zastavljenim vprašanjem ni ustrezno utemeljil.3

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Razlogi za to so bili pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 2 Npr. sklepi X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010. 3 Primerjaj s sklepoma X Ips 368/2014 z dne 23. 3. 2016 in X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016.