7. 4. 2003

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. pri Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 18. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 200/2002 z dne 27. 2. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. P 2235/2001-I z dne 27. 11. 2001 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavni pritožnik je brez napotila izvršilnega sodišča sprožil pravdo in zahteval, da sodišče ugotovi, da je izvršba na kmetijska zemljišča, ki jih potrebuje za lastno preživljanje, v skladu s 177. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ) nedopustna. Sodišče prve stopnje je njegovo tožbo zavrglo, ker ni izkazal pravnega interesa za tožbo, s sklepom o napotitvi na pravdo. Pritožba je bila zavrnjena. Iz obrazložitve Višjega sodišča izhaja, da je bilo pri predhodnem preizkusu tožbe po 274. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.- v nadaljevanju ZPP) tožbo treba zavreči, ker je o nedopustnosti izvršbe mogoče odločati le v okviru ugovornih razlogov po 55. členu ZIZ v zvezi s 177. členom ZIZ.

2.Ustavni pritožnik navaja, da ga izvršilno sodišče ni napotilo na pravdo, ker o njegovem ugovoru zoper sklep o izvršbi sploh ni odločalo. S tem naj bi mu kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena), ki se v postopku kaže kot pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave).

3.Ustavni pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper sklepa, izdana v pravdnem postopku. Zato Ustavno sodišče ni upoštevalo navedb pritožnika, ki se nanašajo na ravnanje sodišča v izvršilnem postopku. Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali je bila z izpodbijanima sklepoma kršena katera od človekovih pravic. To pomeni, da tudi če bi izpodbijani sklep Višjega sodišča bil napačen, to samo po sebi še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) ter s tem pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Kršitev procesnih jamstev, ki jih zagotavljata navedeni določbi Ustave, namreč ni mogoče utemeljevati z argumentom, da je odločitev po vsebini napačna. Vendar pa tega stališčem, na katerih temeljita izpodbijana sklepa, ni mogoče očitati.

4.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger