Jedro

V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija oz. organizacija kooperantov, ki uveljavljajo vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1191/2000-10 z dne 8.5.2002.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 22.5.2000, s katero je ta zavrnila pritožbo sedanje tožeče stranke in Zveze zadrug L. z.b.o., zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava L. V.-R. z dne 9.12.1999. Prvostopni upravni organ je z navedeno odločbo zavrnil zahtevo Zveze zadrug L. z.b.o.in tožeče stranke za denacional-izacijo stanovanjsko poslovne stavbe v L., I. cesta, stoječe na parc. št. 1567/8, vl.št. 2716, k.o. T.p. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje strinja s toženo stranko, da tožeča stranka ni dokazala pravnega nasledstva po nekdanji Kmetijski zadrugi z.o.j. B. (v nadaljevanju KZ B.). Zoper KZ B. je bil uveden postopek prisilne likvidacije, ki je bil končan s sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v L. z dne 26.12.1960. Z navedenim sklepom je Okrožno gospodarsko sodišče v L. med drugim odredilo, da se ta zadruga izbriše iz sodnega zadružnega regi-stra in izbris objavi v uradnem listu ter da se aktiva likvidacijske mase nekdanje KZ B. (tudi obravnavana stavba) v celoti kot splošno ljudsko premoženje izroči Občini L.-R. v upravljanje. Zaradi prisilne likvidacije je KZ B. prenehala delovati. Navedbe tožeče stranke, da je Kmetijska zadruga B. z.o.o. (tožeča stranka) nastala s statusnimi spremembami nekdanje KZ B. (s pripojitvijo v KZ M., ki je bila preko Agrokombinata B. pripojena L.M., kasneje pa Kmetijsko gozdarski zadrugi L.), v upravnih spisih nimajo podlage. V upravnih spisih so dokazila o statusnih spremembah za druge zadruge, ne pa za KZ B. Ker je bila KZ B. likvidirana, takšnih dokazov po mnenju sodišča tudi ni mogoče predložiti.Tožeča stranka je bila na novo ustanovljena leta 1993. Ker tožeča stranka ni dokazala pravnega nasledstva z nekdanjo KZ B., ni upravičenka do vračila premoženja nekdanje KZ B. po 66. členu Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 13/92, 7/93, v nadaljevanju ZZad). Tožena stranka sicer napačno razlaga, da razlog za vrnitev nepremičnine ni podan tudi zato, ker zahtevano premoženje ni bilo podržavljeno na način iz 3.,4. oziroma 5. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), vendar to stališče tožene stranke ne vpliva na pravilnost njene odločitve, da glede na določbo 66. člena ZZad, Kmetijska zadruga B. z.o.o. ni upravičena do vrnitve premoženja, katerega lastnica je bi-la pred svojo likvidacijo nekdanja KZ B. Tožeča stranka s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 72. člena ZUS. Po njenem mnenju ugotovitev, da v upravnih spisih ni podlage oziroma dokazil glede statusnih sprememb KZ B., ni pravilna. Meni, da na pravno kontinuiteto med nekdanjo KZ Barje ter Kmetijsko zadrugo B. z.o.o. nakazuje tudi dopis oziroma pojasnilo prvostopnega organa z dne 24.5.1995. Ponovi tožbene navedbe, da je bila Kmetijska zadruga B. z.o.o. ustanovl-jena za isto dejavnost in na istem območju kot nekdanja KZ B. ter da jo sestavljajo v večinskem delu isti zadružniki in njihovi nasledniki, kot so sestavljali nekdanjo KZ B. Zadružni dom pa je tudi zgrajen z njihovim prostovoljnim delom. To po njenem mnenju kaže na določeno pravno nasledstvo, sicer v širšem smislu, ki pa bi vseeno lahko utemeljevalo upravičenost tožeče stranke za vračilo premoženja po 2. točki 1. odstavka 66. člena ZZad. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano s-odbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prizadeta stranka (Zveza zadrug L. z.b.o.) v odgovoru na pritožbo navaja, da je bila tudi sama vlagateljica zahtevka za vračilo navedene stavbe na I. cesti in da ga je vložila v prepričanju, da je upravičenka do vračila tega premoženja. Meni, da bi moralo sodišče ponovno proučiti njene, že navedene argumente. Strinja se z odločitvijo sodišča, da tožeča stranka ni izkazala pravnega nasledstva. Tožeča stranka je bila ustanovljena po novem ZZad iz leta 1992 in ni pravna naslednica KZ B. Tožena stranka in Državni pravobranilec Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilna in temelji na zakonu. V izpodbijani sodbi se sodišče prve stopnje pravilno sklicuje na 65. in 66. člen ZZad. Pravilni in utemeljeni so tudi razlogi izpodbijane sodbe, ki se opirajo na navedene določbe kot tudi na podatke in listine v upravnih spisih.

ZZad je v 65. in 66. členu drugače kot ZDen uredil tako predmet vračanja kot tudi upravičence za vrnitev zadružnega premoženja. Po določbi 1. odstavku 65. člena ZZad se premoženje zadružnih organizacij, organizacij kooperantov ali zadružnih zvez, ki je bilo po 9.5.1945 brez nadomestila podržavljeno ali preneseno na druge uporabnike v skladu s tem zakonom, vrne zadružnim organizacijam, organizacijam kooperantov oziroma zadružnim zvezam. Po določbi 66. člena ZZad pa so upravičenci do vračila zadru-žnega premoženja zadružne organizacije oziroma organizacije kooperantov, ki jim je bilo po 9.5.1945 premoženje brez nadomestila podržavljeno ali brez nadomestila preneseno na drugo pravno osebo oziroma so ga vložile, združile ali ga prenesle na drugo pravno osebo. Če teh ni, so upravičenci njihovi pravni nasledniki.

V obravnavani zadevi je sporno, ali obstaja pravna kontinuiteta med nekdanjo KZ Barje in tožečo stranko. V postopku vračanja premoženja mora pravno nasledstvo dokazati zadružna organizacija oziroma organizacija kooperantov, ki uveljavlja vračilo premoženja zadruge, ki je prenehala in ji je bilo premoženje odvzeto. Ker se pravno nasledstvo pravnih oseb presoja po splošnih predpisih statutarnega prava za posamezno vrsto pravnih oseb, bi morala tožeča stranka v obravnavani zadevi pravno nasledstvo iz-kazati z vpisi v ustrezni register. Tega pa ni izkazala. Iz predloženih listin tudi po presoji pritožbenega sodišča pravna kontinuiteta po nekdanji KZ B. ni izkazana. Med strankama ni spora o tem, da je bila v zadružni register z dne 9.10.1957, vpisana Kmetijska zadruga z.o.j. B. in tudi ne, da je bil s sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v L. z dne 26.12.1960 končan postopek prisilne likvidacije te zadruge in se je zadruga izbrisala iz registra (delni izpisek iz zadružnega registra z dne 4.2.1994).

Iz navedenega sklepa tudi izhaja, da se pri nepremičnini vl.št. 2716 k.o. T.p., obstoječe iz parc. št. 1567/8 travnik z zadružnim domom, v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na splošno ljudsko premoženje v upravljanju občine L.-R. Na to občino pa po sklepu obenem preide tudi obveznost nadaljnjega vračanja investicijskih kreditov denarnim zavodom, danih za osnovna sredstva oziroma plačevanja anuitet upnikom iz teh posojilno kreditn-ih razmerij. Ker je glede na navedeno nekdanja KZ B. po končanem likvidacijskem postopku prenehala obstajati, iz dokumentacije, predložene v upravnem in sodnem spisu pa tudi ne izhaja, da se je ta zadruga glede na tedanje predpise statusno preoblikovala, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni pravna naslednica nekdanje KZ B. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča glede na določbe 1. odstavka 66. člena ZZad t-ožeča stranka ni upravičenka do vračila zadružnega premoženja, katerega lastnica je bila nekdanja KZ B. pred njeno prisilno likvidacijo.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, ki jih je kot tožbene ugovore tožeča stranka uveljavljala že v tožbi in na katere je pravilno odgovorilo že sodišče prve stopnje. Kot pravno nasledstvo pravnih oseb je treba razumeti pravno nasledstvo v statusnem smislu, kajti šele z vpisom v ustrezni register pravne osebe pridobijo pravno osebnost. Delovanje na istem območju oziroma združevanje ali delovanje istih oseb še ne zagotavlja, da gre med pravnimi osebami za pravne naslednike, zato pritožbeno sodišče zavrača pritožbene ugovore, ki se na to nanašajo.

Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.