Jedro

Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in je ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II. izreka spremeni tako, da se storilca oprosti plačila sodne takse v postopku izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod točko I. izreka storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v njegovo vozniško dovoljenje na dan 11. 2. 2014 in pod točko II. izreka storilcu naložilo plačilo sodne takse v višini 30,00 EUR.

Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki izpodbija le odločitev o obveznosti plačila sodne takse, saj v pritožbi navaja, da prosi za oprostitev plačila sodne takse, ker je prejemnik socialne pomoči in dodaja, da je odločbo o socialni pomoči priložil že v postopku za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja v zadevi PR 217/2014-0313. Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je obveznost plačila sodne takse v višini 30,00 EUR sprejelo na podlagi 1. točke prvega odstavka 143. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v zvezi s prvim odstavkom 144. člena ZP-1, saj v skladu z 8. točko prvega odstavka 143. člena ZP-1 med stroške postopka spada tudi sodna taksa, ki jo je sodišče dolžno odmeriti po Zakonu o sodnih taksah (ZST-1). V tarifni številki 8404 taksne tarife po ZST-1 pa je določeno, da taksa za sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja znaša 30,00 EUR.

V skladu z določbo tretjega odstavka 34. člena ZST-1 se v postopku o prekrških ne izda plačilni nalog za plačilo sodne takse, temveč se taksa odmeri z odločbo, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa, odločbi pa se priloži poziv za plačilo takse, ki mora vsebovati vse sestavine iz plačilnega naloga po prvem odstavku tega člena. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena ZST-1 je takso v postopku o prekrških treba plačati v roku, ki je določen v odločbi, s katero se odloči v postopku, za katerega se odmerja sodna taksa. Prvi odstavek 13. člena ZST-1 pa določa, da sklep o oprostitvi odlogu ali obročnem plačilu takse učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo, in velja za vse takse, za katere se izteče rok za plačilo tega dne ali pozneje. Slednje pomeni, da lahko zavezanec za plačilo sodne takse zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse vse do izteka paricijskega roka, ki je praviloma določen v plačilnem nalogu, ki ga sodišče izda v skladu s 34. členom ZST-1, medtem ko je v postopkih o prekrških ta rok določen v izreku odločbe, za katero se sodna taksa odmerja. Glede na poseben način odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških lahko storilec zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse najkasneje s pritožbo zoper odločbo, s katero se sodna taksa odmeri. Če namreč storilec zoper odločitev o odmeri sodne takse ne vloži pritožbe, takšna odločitev postane pravnomočna in jo ni mogoče več spreminjati z naknadnim sklepom o oprostitvi plačila sodne takse.

Ker v skladu s prvim odstavkom 202. č člena ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, storilcem pred izdajo sklepa o izreku prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dana možnost sodelovanja v postopku in s tem tudi nimajo možnosti zaprositi za oprostitev plačila sodne takse v postopku pred sodiščem prve stopnje. V predmetnih postopkih pa tudi sodišče nima možnosti preverjati premoženjskega stanja storilcev, zato je potrebno v predmetnih postopkih kot pravočasne upoštevati tudi predloge za oprostitev plačila sodnih taks, ki so vloženi v obliki pritožbe zoper odločbo, s katero se odmerja sodna taksa ali hkrati s takšno pritožbo.

Upoštevajoč navedeno ni nobenega dvoma, da sodišče prve stopnje ni moglo biti seznanjeno z dejstvom, da je storilec prejemnik denarne socialne pomoči, tega pa tudi storilec v postopku pred sodiščem prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel uveljavljati, temveč je lahko to izpostavil šele v pritožbi zoper sklep o izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker iz priloge C5 v spisu izhaja, da je storilcu z odločbo Centra za socialno delo Ž. z dne 26. 11. 2013 priznana pravica do denarne socialne pomoči za čas od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2014, je pritožbeno sodišče štelo, da je s tem izpolnjen pogoj za oprostitev plačila sodne takse, saj prvi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, in zakona, ki ureja uveljavljanja pravic iz javnih sredstev.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in je izpodbijan sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je II. točki izreka spremenilo tako, da je storilca oprostilo plačila sodne takse v postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (deveti odstavek 163. člena ZP-1).