Objava podatkov o napredovanju javnih uslužbencev

Datum

03.04.2025

Številka

07120-1/2025/148

Kategorije

Pravne podlage, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da lahko zaposleni na CSD napredujejo v nazive, za kar morajo izpolniti predlog, ki ga mora podpisati direktor. S predlogi se seznani tudi strokovni svet na seji, ki ga sestavljajo direktor in pomočniki direktorja, predstavnik socialnovarstvenih programov in predstavnik skupnih strokovnih služb. Na sejah se piše zapisnik, ki je nato objavljen na oglasni deski informacijskega sistema Krpan, kjer se z njim seznanijo zaposleni. V zapisniku se navedejo ime in priimek zaposlenega, ki je vložil predlog za napredovanje v naziv, v kateri naziv napreduje in notranje organizacijska enota, v kateri je zaposlen. Sprašujete, ali so lahko ti podatki navedeni v zapisniku glede na objavo zapisnika in seznanitev vseh zaposlenih o tem.

***

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri obravnavi predlogov za napredovanje v naziv gre za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca. Upravljavec mora glede na konkretne naloge zaposlenih, oz. zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela sam presoditi, kdo se lahko z osebnimi podatki zaposlenih seznani. Odvisno od nabora osebnih podatkov, pa bi lahko v konkretnem primeru šlo tudi za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki pa jih lahko pridobi oz. se z njimi seznani vsakdo.

Obdelava, npr. objava osebnih podatkov glede napredovanja javnih uslužbencev bi lahko bila dopustna po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji skladno z ZDIJZ IP ne more presojati v okviru nezavezujočega mnenja.

Na splošno pojasnjujemo, da ne glede na to, da gre za osebne podatke posameznikov, se dostop do zahtevane informacije skladno z ZDIJZ dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Skladno z ustaljeno prakso IP napredovanje javnega uslužbenca v naziv brez dvoma sodi med informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

Obrazložitev

Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati.

Pri obravnavi predlogov za napredovanje v naziv na seji gre za obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca. Upravljavec mora glede na konkretne naloge zaposlenih, oz. zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela sam presoditi, kdo se lahko z osebnimi podatki zaposlenih seznani. Odvisno od nabora osebnih podatkov, pa bi lahko v konkretnem primeru šlo tudi za prosto dostopne informacije javnega značaja, ki pa jih lahko pridobi oz. se z njimi seznani vsakdo, kot pojasnjujemo v nadaljevanju.

Obdelava, npr. objava osebnih podatkov glede napredovanja zaposlenih je tako lahko dopustna po določbah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji skladno z ZDIJZ IP ne more presojati v okviru nezavezujočega mnenja. IP je namreč drugostopenjski organ, ki odloča o pritožbi, in ni pristojen, da v fazi, ko mora odločati organ prve stopnje, odgovarja na konkretna vprašanja, ali je določen dokument informacija javnega značaja.

V zvezi z vašim vprašanjem vam zato dajemo splošne usmeritve. Na podobno vprašanje kot je vaše, je IP odgovarjal v že izdanih mnenjih IP št. 07121-/1/2021/816 z dne 23. 4. 2021, št. 0712-3/2018/2314 z dne 19. 11. 2018 in št. 0712-1/2018/1528 z dne 30. 5. 2018.

V prvem odstavku 1. člena ZDIJZ je določeno, da zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Nadalje 6. člen ZDIJZ določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Med drugim organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. V tretjem odstavku 6. člena pa je nadalje določeno, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP je že večkrat odločil, da napredovanje javnega uslužbenca v naziv brez dvoma sodi med informacije v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (glej npr. odločbo IP št. 090-131/2024/2 z dne 26. 4. 2024). V konkretnem primeru pa bi bilo treba določene podatke prekriti skladno s 7. členom ZDIJZ, če bi se v zapisniku o napredovanju javnih uslužbencev nahajali še kakšni drugi podatki, ki niso povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

Pripravila:

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo

---

[1]Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.