Jedro

Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep spremeni tako, da se sklep o izvršbi VL 47849/2023 z dne 29. 6. 2023 razveljavi, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zavrnilo.

2. Dolžnik v zakonitem roku zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika ugodi, sklep o izvršbi razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne in izvršbo ustavi, podredno, da pritožbi in ugovoru ugodi, sklep o izvršbi razveljavi ter zadevo po pravnomočnosti odstopi stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, ki naj po izvedbi dokazov tožbeni zahtevek upnika v celoti zavrne, upniku pa naloži povračilo vseh izvršilnih in pravdnih stroškov s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim dolžnik sklep izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, sodišče na podlagi 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, poleg pravočasnosti, popolnosti in dovoljenosti ugovora, preizkuša le, ali je ugovor obrazložen v skladu s kriteriji iz drugega odstavka 61. člena ZIZ. Kakor hitro ugotovi, da je obrazložen, v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ razveljavi sklep o izvršbi in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim sodiščem.

6. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, da zahtevane terjatve nima evidentirane v svojih knjigah, zavrnilo kot neobrazložen, ker dolžnik za zatrjevana dejstva ni ponudil nobenih dokazov, sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da je takšna odločitev materialnopravno napačna.

7. Res je sicer, da je v drugem odstavku 61. člena ZIZ določeno, da se šteje, da je ugovor, s katerim se sklep o izvršbi izpodbija v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, obrazložen, če v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Vendar pa je treba pri presoji obrazloženosti dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine upoštevati posebnosti postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine in zahtevo po uravnoteženosti položajev strank v postopku. Upnik izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki v naložitvenem delu (tretji odstavek 44. člena ZIZ) predstavlja izvršilni naslov, doseže ne da bi mu bilo treba v predlogu za izvršbo podati kakršne koli navedbe o dejstvih, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati oziroma predložiti kakršne koli dokaze, s katerimi bi dokazoval ta dejstva, ampak mora v okviru obveznih podatkov, ki se nanašajo na terjatev, le označiti verodostojno listino, ki je podlaga za vloženi predlog (pri čemer listine predlogu ne rabi in, glede na tehnične značilnosti avtomatiziranega sistema za elektronsko vložitev predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, niti ne more priložiti), na kratko opredeliti temelj zahtevka in opredeliti dolžnikovo obveznost, katere izpolnitev zahteva (tj. navesti podatke o znesku in zapadlosti terjatve). Upniku je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine torej naloženo minimalno procesno breme, bistveno manjše, kot to velja v rednem pravdnem postopku, ko mora v tožbi določno navesti dejstva, na katera opira zahtevek, in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda zgolj na podlagi takšnega predloga upnika, ne da bi preverilo resničnost podatkov, ki jih je navedel upnik, ne da bi presojalo sklepčnost upnikovega zahtevka (za to v navedbah, ki jih upnik (lahko) navede v predlogu, niti nima podlage) in ne da bi mu bila sploh predložena verodostojna listina, na katero se upnik sklicuje. Zgolj na tej podlagi torej sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, ki jo upnik zahteva. Dolžnik lahko presojo utemeljenosti upnikovega zahtevka v kontradiktornem postopku doseže šele naknadno, z vložitvijo pravočasnega obrazloženega ugovora, kateremu sledi razveljavitev sklepa o izvršbi in odločanje o upnikovem predlogu kot o tožbi v pravdnem postopku (drugi odstavek 62. člena ZIZ), pri čemer mora upnik, ker predlog za izvršbo nima vseh sestavin, ki jih mora vsebovati tožba (prvi odstavek 180. člena ZPP), da bi dosegel vsebinsko presojo utemeljenosti svojega zahtevka, po pozivu sodišča tožbo najprej ustrezno dopolniti tako, da bo ta sploh sposobna za obravnavo (108. člen ZPP).

8. Kot je pojasnilo že Ustavno sodišče RS v odločbi št. Up-854/05 z dne 7. 2. 2007, se zato kot neobrazložen ugovor lahko šteje le tak ugovor, ki ne navaja prav nobenih pravno pomembnih dejstev, oziroma ugovor, ki za trditve, ki jih navaja, ne vsebuje nobenih argumentov in/ali dokazov, ki bi bili v zvezi s temi dejstvi oziroma trditvami. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče RS še zapisalo, da je pri ocenjevanju izpolnjevanja kriterija obrazloženosti ugovora treba upoštevati pravila o dokaznem bremenu - če dolžnik zanika obstoj temelja za nastanek terjatve, mu dokazov v tem izvršilnem postopku ni treba predlagati, saj je dokazno breme o tem na upniku. Enako je odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 24/2013 z dne 13. 4. 2014, da je treba pri presoji obrazloženosti ugovora upoštevati tudi temeljna spoznanja o trditvenem in dokaznem bremenu. Načeloma velja splošno sprejeta presumpcija, da nihče ni nikomur nič dolžan, dokler se ne dokaže nasprotno.

9. Dolžnik je tako s svojimi ugovornimi navedbami prerekal temelj terjatve in že s tem zadostil zahtevi po obrazloženosti ugovora. Take navedbe namreč predstavljajo zatrjevanje pravno pomembnega negativnega dejstva, za katerega dolžniku niti ni treba predlagati dokazov, saj se dokazno breme prevali na upnika.

10. Sodišče prve stopnje je torej dolžnikov ugovor materialno pravno napačno prepoznalo kot neobrazložen, zato je sodišče druge stopnje utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je sklep o izvršbi razveljavilo, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnim sodiščem (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker bo tako končna odločba o zahtevku in stroških izdana v pravdnem postopku, bo tam odločeno tudi o priglašenih stroških pritožbenega postopka.