Jedro

Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Bodoči tožničin premoženjski položaj je negotov, zaradi česar je podlaga za prisojo simbolične preživnine v celoti podana.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 22.2.1992, razvezalo. Tožencu je naložilo, da mora tožnici plačevati preživnino v znesku 8.000 SIT (sedaj 33,383 EUR) mesečno od 8.9.2004 dalje, višji tožbeni zahtevek iz naslova plačevanja preživnine pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Revizijo vlagata obe pravdni stranki. Tožeča stranka uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe v izreku o preživnini tako, da bo namesto simbolične preživnine v znesku 8.000 SIT prisojena mesečna preživnina v znesku vtoževanih 30.000 SIT. Prispevek družine K., pri kateri živi, je brezplačen le na videz, saj bo morala, ker ji stroške krijejo na up, denar vrniti, ko si bo premoženjsko opomogla. Pri tem se sklicuje na izpovedbo priče I. K. Ni prav, da je invalidnina prišteta k tožničinim dohodkom.

Tudi toženec uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Dosojena preživnina v znesku 8.000 SIT mesečno temelji na izračunu hipotetičnih stroškov, ki so pretirani. Tožnica ima tudi možnost pridobitve varstvenega dodatka. Dosojene preživnine v znesku 8.000 SIT ne bo mogel plačevati.

Reviziji sta bili dostavljeni Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in strankama, ki pa druga drugi na revizijo nista odgovorili.

Reviziji nista utemeljeni.

Sodišče je pravilno uporabilo materialno pravo, torej določbo 81. člena Zakona o o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 13/94, 18/94 in 64/2001), ki postavlja kot pogoj za prisojo preživnine razvezanemu zakoncu njegovo nepreskrbljenost, pomanjkanje sredstev za življenje in nesposobnost za delo. Dejanske ugotovitve so omogočile sklepanje, da ima tožnica ob skromni pokojnini premalo denarja za življenje, za pridobitno delo pa je zaradi starosti in slabega zdravstvenega stanja nesposobna. Odselila se je k družini K., s katero je v sorodstvu, vendar pa izdatkov, ki jih trenutno za njeno preživljanje krije ta družina, ni mogoče upoštevati s stališča, ki ga vsebinsko predlaga toženčeva revizija. Tožnica namreč glede na trenutno stanje ni dejansko trajno preskrbljena v smislu določbe 81. člena prej omenjenega zakona. Sodna praksa je že zavzela stališče, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Bodoči tožničin premoženjski položaj je torej negotov, zaradi česar je podlaga za prisojo simbolične preživnine v celoti podana.

Revizijsko sodišče pa se ne strinja s stališčem, izraženim v tožničini reviziji, da bi bilo treba že sedaj upoštevati dejanske izdatke, ki jih zanjo krije družina K. in na njihovi podlagi določiti preživnino, ki ne bo samo simbolična. Sodišče druge stopnje je pravilno zapisalo, da v okviru te pravde tudi zahtevka, ki ga bo morda omenjena družina imela do tožnice za nazaj, ni mogoče upoštevati. V tem okviru obveljajo razlogi, ki jih sprejema izpodbijana sodba, po katerih sodišče odloča o višini preživnine glede na stanje, kakršno je bilo ugotovljeno na dan zadnje glavne obravnave.

Simbolični znesek, ki ga mora tožnici za preživljanje plačevati toženec, je tolikšen, da ob ugotovljenem dohodku, ki ga dobiva iz naslova pokojninskih prejemkov, njegovega socialnega položaja ne bo ogrozil. Ob takšnem stanju je tudi odveč razpravljati o invalidnini, ki jo tožnica prejema v znesku 12.000 SIT (50,075 EUR) mesečno. Dosojena preživnina v znesku 8.000 SIT na mesec ima namreč simbolični značaj ne glede na to, ali se v tožničine prejemke upošteva samo njena nizka pokojnina, ali pa se k njim prišteva tudi invalidnina.

Neutemeljeni reviziji je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.