Jedro

Omejitev preživnine je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka, stališče, da je potrebno po razvezi zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.

Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku z razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala kot tožba v pravdnem postopku.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu (IV., V., VI. in VII. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zakonska zveza udeležencev razveže (I), da se mld. A. A., rojen ... 2007, dodeli v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki (II), da se stiki med otrokom in predlagateljem izvajajo neosebno na način, da predlagatelj enkrat mesečno pošlje pismo ter dodatno ob praznikih in rojstnem dnevu otroka pisne pozdrave in voščila, da se osebni stiki izvajajo po dogovoru med otrokom in predlagateljem, ko bo otrok na takšne stike pripravljen (III), da je predlagatelj dolžan za preživljanje otroka plačevati mesečno preživnino od vložitve predloga 15. 5. 2020 do 30. 7. 2022 400,00 EUR, od 1. 8. 2022 dalje 500,00 EUR (IV/1), da se ugotovi, da je mesečna preživninska obveznost predlagatelja od 15. 5. 2020 do 31. 7. 2020 poravnana v višini 300,00 EUR, da predlagatelj za navedeno obdobje dolguje še preostanek preživninskega zneska v višini 100,00 EUR mesečno, da je od 1. 8. 2020 do 31. 5. 2023 mesečna preživninska obveznost poravnana v višini 400,00 EUR, da predlagatelj za navedeno obdobje dolguje še preostanek preživninskega zneska v višini 100,00 EUR mesečno, da je do pravnomočnosti sklepa zapadle obroke predlagatelj dolžan plačati v roku petnajstih dni, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec na TRR račun nasprotne udeleženke, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da tako določena višina preživnine velja do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej pa velja preživnina v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnin Vlade Republike Slovenije in obvestilu pristojnega Centra za socialno delo (IV/2), da kar sta udeleženca zahtevala več ali drugače, se zavrne (V), da se nepravdni postopek glede predloga nasprotne udeleženke za plačilo preživnine za nepreskrbljenega zakonca ustavi in se bo po pravnomočnosti tega sklepa nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (VI), da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (VII).

_**Povzetek pritožbenih navedb predlagatelja**_

2. Predlagatelj v pritožbi, ki jo vlaga po pooblaščeni odvetniški družbi, navaja, da izpodbija IV. in VII. točko izreka sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sklep spremeni tako, da je predlagatelj dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 300,00 EUR od 15. 5. 2020 dalje, in da se nasprotni udeleženki naloži, da povrne predlagatelju stroške postopka pred sodiščem prve stopnje. Predlagatelj zahteva tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Sodišče je v sklepu pojasnilo, da vsakega izdatka oziroma postavk ni ugotavljalo z matematično natančnostjo, da so postavke rezultat ocenjevanja in vrednotenja, končno določena preživnina pa je vrednostna ocena in ne matematični izračun. S takim razlogovanjem se predlagatelj ne strinja.

4. Sodišče je ugotovilo mesečne dohodke predlagatelja, hkrati pa je zapisalo, da predlagatelj prejema nadomestilo za kilometrino v višini 1.400,00 EUR. Sodišče kilometrine ne bi smelo upoštevati kot prihodek, ker gre za povračilo stroškov za prevoz na delo oziroma za opravljanje službene poti z lastnim prevoznim sredstvom.

5. Predlagatelj je lastnik vrstne hiše, za katero je po kupoprodajni pogodbi plačal 115.000,00 EUR. Pred tem je z nasprotno udeleženko in otrokom živel v lastniškem stanovanju, ki je bilo kupljeno za 135.000,00 EUR. Sodišče ugotavlja, da predlagatelj za lastniško stanovanje, ki ga dve leti in pol oddaja, prejema najemnino v višini 900,00 EUR. Ta ugotovitev je protispisna, ker je predlagatelj izpovedal, da prejema mesečno najemnino v višini 500,00 - 600,00 EUR, kar je odvisno od kurjave. Iz naslova najemnine predlagatelj prejema 300,00 do 350,00 EUR manj, kot je ugotovilo sodišče. 6. Sodišče je ugotovilo, da predlagatelj plačuje mesečno za dva hipotekarna kredita 1.700,00 EUR, česar ni upoštevalo pri preživninskih zmožnostih.

7. Sodišče je zmotno ugotovilo pridobitne in premoženjske zmožnosti nasprotne udeleženke. Sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka prejela denarna sredstva iz naslova prodaje stanovanja v B., da iz pogodbe izhaja, da je lastnica do 1/2 stanovanja, da je bilo stanovanje prodano za 67.000,00 EUR, zato je nasprotna udeleženka prejela polovico te kupnine v višini 33.750,00 EUR.

8. Sodišče je v premajhni meri upoštevalo, da nasprotna udeleženka razpolaga z večjimi denarnimi sredstvi. Iz naslova prodaje nepremičnin je prejela 90.000,00 EUR, iz naslova odpravnine 17.000,00 EUR, iz naslova regresa 1.500,00 EUR, da ima prihranke v višini 10.000,00 EUR, da je imela na varčevalnem računu 30. 7. 2021 17.000,00 EUR, 31. 8. 2021 57.000, 00 EUR, da je bilo enako stanje na dan 31. 12. 2021, da je imela na transakcijskem računu 27. 8. 2021 153.720,00 EUR, da je 40.000,00 EUR dvignila 31. 8. 2021 in 31. 8. 2021 še 107.000,00 EUR, kar potrjuje, da nasprotna udeleženka denarna sredstva hrani doma.

9. Nasprotna udeleženka zatrjuje, da nudi otroku nadstandarden življenjski slog, kar potrjuje, da ni mogoče šteti nasprotni udeleženki v njene preživninske zmožnosti le nadomestila za brezposelnost, ki ga prejema.

10. Sodišče je zmotno ugotovilo, da je nasprotna udeleženka izkazala, da je začasno nezmožna za delo. Ugotovitev sodišča temelji na obvestilu Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 2. 11. 2022, iz katerega izhaja, da nasprotna udeleženka ni več vodena v evidenci brezposelnih oseb, temveč v evidenci oseb, ki so začasno nezaposljive. Teh razlogov sodišče ne razišče. Prav tako ne razišče, ali je nasprotna udeleženka zaposlitev aktivno iskala. Nasprotna udeleženka je predložila zgolj zdravniško potrdilo z dne 29. 12. 2022, kateremu je vsebinsko nasprotoval predlagatelj. Sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke - specialistom medicine dela, ki bi se opredelil glede domnevne nezmožnosti nasprotne udeleženke za delo. Nasprotna udeleženka je aktivna pisateljica, piše knjigo. Ta dejstva potrjujejo, da ni zdravstvenih zadržkov, da nasprotna udeleženka ni našla ustrezne zaposlitve.

11. Sodišče je ugotovilo, da so mesečni stroški preživljanja otroka 700,00 EUR. Navedeni stroški so pretirani.

12. Mesečni strošek prehrane ne more dosegati 250,00 EUR, prav tako je pretiran mesečni strošek za šolo v višini 100,00 EUR.

13. Sodišče je zmotno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca od vložitve predloga do julija 2022 v razmerju 57 % predlagatelj, 43 % nasprotna udeleženka ter za obdobje od avgusta 2022 dalje v razmerju 71 % predlagatelj in 29 % nasprotna udeleženka. Sodišče pri tem ni upoštevalo premoženja, s katerim razpolaga nasprotna udeleženka. V tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.

14. Sodišče ni upoštevalo, da je nasprotna udeleženka izpovedovala o nadpovprečno visokih stroških, ki odstopajo od povprečnih stroškov preživninskih upravičencev v starosti, kot je otrok. To dejstvo potrjuje, da so preživninske možnosti nasprotne udeleženke bistveno boljše, kot jih zatrjuje v postopku.

15. Sodišče je v premajhni meri upoštevalo, da nasprotna udeleženka mesečno prejema otroški dodatek v višini 104,98 EUR in dodatek za nego v višini 107,42, da je otrok prejemal od 1. 9. 2022 do 31. 12. 2022 državno štipendijo v višini 148,24 EUR, od 1. 1. 2023 do 31. 8. 2023 pa 152,54 EUR.

_**Povzetek pritožbenih navedb nasprotne udeleženke**_

16. Pooblaščena odvetnika nasprotne udeleženke sta sodišče prve stopnje obvestila, da je nasprotna udeleženka pripravila laično pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, ki sta jo odobrila, in katero v nadaljevanju povzema pritožbeno sodišče. 17. Udeleženca izhajata iz dobro situiranih družin. V času trajanja življenjske skupnosti sta imela nadstandardni način življenja, ker sta imela nadpovprečni plači. Njuni skupni mesečni prejemki so bili 8.000,00 EUR neto, kar je otroku omogočalo nadstandarden način življenja. Najprej sta živela v lastniškem stanovanju nasprotne udeleženke, nato sta leta 2013 kupila trisobno stanovanje, leta 2018 pa investirala v adaptacijo hiše, kjer je družina nazadnje živela. Predlagatelj je uporabljal službeno vozilo v privatne namene, vključno s stroški goriva, nasprotna udeleženka pa je družini omogočala brezplačne kozmetične izdelke.

18. Fascikli, ki jih je nasprotna udeleženka vložila v dokazne namene, niso vsebovali dokazov o partnerjevi nezvestobi, kot to ugotavlja sodišče, marveč komunikacijo, kjer nasprotna udeleženka naproša predlagatelja za pogovor, iskanje konsenza, brez vpletanja odvetnikov, pozive, naj se posveča otroku, naj mu ne laže, komunikacijo s psihologi glede zavračanja stikov, dokaze o dejanskih stroških otroka, kjer so priloženi računi, ki dokazujejo standard, ki ga je imel otrok pred razpadom zveze.

19. Otrok je veliko potoval. Največ tri vikende je preživel doma v Ljubljani. Starši predlagatelja so lastniki vikenda v C. v Dalmaciji, starši nasprotne udeleženke pa stanovanja v D. in vikenda v B. Kar nekaj vikendov je družina preživela v nastanitvah staršev udeležencev, enkrat letno so preživeli dopust na Dunaju ali v Italiji. Poletje je otrok preživel v Dalmaciji, vsako leto dva do tri tedne na družinskem jadranju, kasneje pa v C. pri starših predlagatelja. Otrok je imel smučarsko karto po smučiščih Koroške in Tirolske, kjer je družina tudi bivala. Glede bivanj družine v času dopustovanja lahko sodišče pridobi podatke preko spletne platforme Booking. Tudi preko plačila turistične takse se lahko ugotovi po nalogu sodišča, kakšen je bil obseg bivanj družine v Avstriji. Otrok je bil leta 2011 in 2013 na počitnicah v Egiptu, Kanarskih otokih, leta 2015 na Islandiji, 2019 v Omanu in v Apuliji, 2020 v Tanzaniji in Zanzibarju. Vsako leto je nekaj dni preživel v slovenskih in hrvaških termah. Na počitnicah je bil v Nemčiji, na Slovaškem in Italiji in na Dunaju. O vsem navedenem obstaja na tisoče fotografij. Ugotovitev sodišča, da nasprotna udeleženka ni v celoti prepričala sodišča o visokem standardu z argumentom, da je nasprotna udeleženka zatrjevala, da je predlagatelj cele dneve delal, zato ne drži. Vsakoletno družinsko jadranje je družino stalo 6.000,00 EUR, kar je bilo od leta 2021 dalje nadomeščeno s počitnicami v Egiptu, odpadli so vikend izleti, ker je otrok želel več časa preživljati s prijatelji. Vsako leto otrok še vedno preživi v toplicah in ima smučarske počitnice, ohranila so se krajša potovanja ob jesenskih in prvomajskih počitnicah.

20. Otroku je predlagateljica po razpadu zveze omogočila, da se mu življenje vsaj v ekonomskem pogledu ni bistveno spremenilo. Z otrokom sta se odpovedala obiskom restavracij, potovanjem in smučanju v letu 2020 zaradi epidemije.

21. Otrok je prejemal najsodobnejšo športno opremo. Obiskoval je individualne treninge tenisa v Teniški šoli. Omogočeno mu je bilo surfanje, rekreacijsko je igral nogomet in košarko, kupovala se mu je športna oprema višjega cenovnega razreda.

22. Mesečni stroški preživljanja otroka, kot jih je ugotovilo sodišče, niti približno ne odgovarjajo dejanskim stroškom oziroma potrebam otroka. Na podlagi evidence vodenih stroškov so bili mesečni stroški za otroka v letu 2020 1.157,00 EUR, v letu 2021 1.213,00 EUR in leta 2022 1.673,00 EUR.

23. Mesečni stroški prehrane so 403,00 EUR. Otrok je v obdobju izrazite rasti, veliko se ukvarja s športom. Diagnosticirali so mu diabetes tip 1. Zaradi uravnavanja krvnega sladkorja, ker večkrat na dan nivo KS pade, je treba v telo vnesti sladkor, kar pomeni, da mora vzeti Frutabelo, sok ali Coca - Colo ter glukozne tablete, v povprečju pet kosov dnevno. Ta pomagala mesečno predstavljajo strošek v višini 90,00 EUR. Stroški lekarne so 67,00 EUR. Stroški nakupa glukoznih tablet, alkoholnih lističev za razkuževanje igel in kože vboda (dvanajst lističev dnevno), vodotesnih obližov in kinezo obližov za učvrstitev Dexcom aparata, nabava sirupov, tablet predstavljajo mesečni strošek v višini 345,00 EUR.

24. Mesečni strošek športa je 165,00 EUR. Otrok ne igra več tenisa, maja 2020 pa je opravil tečaj golfa. Predlagatelj je otroka v maju in juniju 2020 vodil na golf na igrišče v E., ki velja med dražjimi v Sloveniji, nasprotna udeleženka pa ga je vozila na golf igrišče v F., ki je najcenejši. Letna karta na E. stane 2.100,00 EUR, na F. pa 350,00 EUR. Otrok obiskuje fitnes, občasno gre na golf, večkrat na teden igra nogomet in košarko, rekreativno igra tenis, hkrati tudi smuča, vse to pa je povezano z nakupom športne opreme.

25. Mesečni strošek šole je 127,00 EUR, kar vključuje šolske potrebščine, plačilo ekskurzij, izletov, inštrukcij in podobno. Nastali so dodatni stroški za šolski smučarski tabor marca 2022 (450,00 EUR), za izlet v Salzburg maja 2022 (220,00 EUR), za končni izlet junija 2022 (70,00 EUR) in za valeto (55,00 EUR).

26. Strošek oblačil je 212,00 EUR. Oblačila, ki jih otrok nosi sedaj, ustrezajo visokemu cenovnemu razredu.

27. Režijski stroški so 89,00 EUR - stroški za vodo, komunalo, rtv in internet niso 80,00 EUR, kot je ugotovilo sodišče. 28. "Drugi razni" mesečni stroški so 265,00 EUR. Gre za redne stroške: mesečna vozovnica 20,00 EUR, frizer 15,00 EUR, žepnina 50,00 EUR, parkirnina ob bolnišnicah ob pregledih 22,00 EUR, mobitel in naročnina 32,00 EUR, in za izredne stroške, ki so: darila prijateljem za rojstne dneve 120,00 EUR, literatura o diabetisu 65,00 EUR, Coris zavarovanje 60,00 EUR, HPV cepljenje 55,00 EUR, menjava stekla na mobitelu 150,00 EUR, vzglavnik 26,00 EUR, zapestna ura za darilo ob zaključku OŠ 197,00 EUR, PS5 igrica 58,00 EUR, Netfliks in Disneychanel ob bivanju v bolnici 17,00 EUR, fotografije v šoli 35,00 EUR, ovitek za telefon 20,00 EUR, zavarovanje slušalk 22,00 EUR in taksi do bolnice v Egiptu 40,00 EUR.

29. Nasprotna udeleženka s sinom živi v hiši njene matere. Nasprotna udeleženka ni lastnica nepremičnin. V lasti ima šestnajst let star Ford ... Prejema 680,00 EUR nadomestila za brezposelne, otroški dodatek v višini 105,00 EUR in dodatek za nego 107,00 EUR. Nasprotna udeleženka ni opustila iskanja nove zaposlitve. Potrebno se je bilo prilagoditi na nov način življenja zaradi otrokovega diabetesa. Prioriteta je skrb za otroka. Zaradi skrbi za otroka so se pri nasprotni udeleženki pojavile težave s hrbtenico. Stvari so se umirile, tako da nasprotna udeleženka išče novo zaposlitev.

30. Nasprotna udeleženka predlaga, da se predlagatelju določi mesečna preživnina v višini 750,00 EUR za obdobje od aprila 2020 do avgusta 2022 in 900,00 EUR od avgusta 2022 dalje.

31. V sklep je treba dodati, da je od leta 2020 dalje otroka kot vzdrževanega družinskega člana pri dohodnini v celoti uveljavljala nasprotna udeleženka.

32. Sodišče bi moralo v tem nepravdnem postopku odločiti o predlogu nasprotne udeleženke glede določitve preživnine za nepreskrbljenega zakonca, in sicer, da predlagatelj nasprotni udeleženki plačuje mesečno preživnino v višini 500,00 EUR.

_**Odločitev o pritožbah**_

33. Pritožbi nista utemeljeni.

_**Glede procesnih kršitev**_

34. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

35. Predlagatelj v pritožbi protispisno zatrjuje, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da odplačuje mesečne obroke za dva hipotekarna kredita za stanovanje in hišo v skupni višini 1.700,00 EUR, s tem, da bo en kredit odplačan do leta 2027, drugi pa do leta 2032 (ali 2035).1

36. Sodišče je ugotovilo mesečne dohodke predlagatelja, v sklepu pa zgolj zapisalo,2 da predlagatelj prejema nadomestilo za kilometrino v višini 1.400,00 EUR. Sodišče prve stopnje tega zneska iz naslova "nadomestila za kilometrino" ni upoštevalo kot dohodek predlagatelja, nedvomno pa to dejstvo potrjuje, da delodajalec plačuje predlagatelju zelo visoke stroške iz tega naslova, posredno pa kaže tudi na status, ki ga predlagatelj ima in uživa pri delodajalcu kot manager.

37. Prav nobene protispisnosti ni v ugotovitvi sodišča prve stopnje glede dodatnih zaslužkov v zvezi z najemninami, ki jih mesečno prejema predlagatelj z oddajo stanovanja. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo, da je višina najemnine odvisna od stroškov ogrevanja.3

38. Sodišče prve stopnje je v sklepu podrobno navedlo,4 kakšne so materialne zmožnosti udeležencev, na podlagi katerih je porazdelilo preživninsko breme. Upoštevalo je, da je tekom postopka nasprotna udeleženka izgubila zaposlitev, da otrok in nasprotna udeleženka prejemata socialno denarno pomoč, da otrok prejema štipendijo. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe predlagatelja, da sklep v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih.

39. Sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dokaza z izvedencem medicinske stroke - specialistom medicine dela, ki bi ugotavljal delovno zmožnost nasprotne udeleženke, kot to v pritožbi graja predlagatelj. Ne gre zgolj za to, da iz zdravniškega potrdila z dne 19. 12. 2022 izhaja, da do nadaljnjega nasprotna udeleženka ni zmožna za aktivno iskanje zaposlitve - celovita dokazna ocena sodišča prve stopnje glede materialnih zmožnosti udeležencev, ob dejstvu, da je breme varstva in vzgoje le na strani nasprotne udeleženke, v nobenem primeru ne more spremeniti porazdelitve preživninskega bremena, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, tudi če se upošteva regres, ki ga je dobila nasprotna udeleženka, kakor tudi ob upoštevanju njenih denarnih sredstev, ki jih ima oziroma jih je imela na bančnih računih, oziroma denarnih sredstev, ki jih je dobila s prodajo nepremičnin.

40. Nasprotna udeleženka v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče naredi poizvedbe na spletni platformi Booking in glede plačila turističnih taks, da bi na ta način ugotovilo, kakšen je bil obseg bivanj družine v takratnem obdobju v Avstriji. Navedena dokazna predloga sta neprimerna, s tem, da sta tudi premalo konkretna. Odločilen je tudi celokupen sklop razlogov, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje mesečni strošek potovanj za otroka pravilno vrednostno ocenilo, s tem, da je tudi pravilno pojasnilo, da nasprotna udeleženka daje pretiran pomen potovanjem in da je bolj pomembna vnovična vzpostavitev stikov otroka s predlagateljem.5

41. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da bi bilo potrebno v sklep dodati, da je otroka od leta 2020 dalje kot vzdrževanega družinskega člana pri dohodnini v celoti uveljavljala nasprotna udeleženka. Otrok je dodeljen v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, nasprotna udeleženka prejema socialne transferje, ne navaja konkretnih razlogov, ki bi terjali dopolnitev odločbe, kot jo predlaga, zato njen predlog v tem delu ni utemeljen.

_**Glede plačila preživnine za nepreskrbljenega zakonca**_

42. Sodišče prve stopnje je v sklepu sklenilo, da se nepravdni postopek glede predloga nasprotne udeleženke za plačilo preživnine za nepreskrbljenega zakonca ustavi, in da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek v tem delu nadaljeval po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem. Odločitev v tem delu je pravilna, ker je v skladu s sodno prakso. VSL je v sklepu IV Cp 1567/2020 pojasnilo, da "na podlagi 80. člena Zakona o nepravdnem postopku se vodi po pravilih nepravdnega postopka le postopek za razvezo zakonske zveze (tretja alineja prvega odstavka 80. člena ZNP-1), ne pa tudi postopek za preživnino razvezanemu zakoncu. Zakonec lahko zahteva preživnino v nepravdnem postopku z razvezo, vendar se bo njegova zahteva obravnavala kot tožba v pravdnem postopku. Razlog za obravnavanje razveze v nepravdnem, preživnine (četudi se zahteva v postopku za razvezo) pa v pravdnem postopku, je v tem, da gola razveza zakonske zveze praviloma ni resnični spor z nasprotujočimi si interesi zakoncev, vprašanje preživnine pa praviloma je. Tudi ne bi bilo prav, da bi se lahko preživnina za razvezanega zakonca obravnavala v dveh različnih postopkih, v primeru uveljavljanja ob razvezi v nepravdnem, v primeru posebnega uveljavljanja pa v pravdnem postopku." _**Glede uporabe materialnega prava in sodna praksa**_

43. Sodišče prve stopnje je v 13. tč. sklepa povzelo 183., 189., 190. in 196. čl. Družinskega zakonika (DZ), zato teh določb pritožbeno sodišče ne povzema, da bi se izognilo ponavljanju.

44. Sodišče prve stopnje je ugotovilo potrebe otroka in določilo preživninsko obveznost predlagatelja na podlagi pravilnih predpostavk, ki temeljijo na že citiranih členih DZ in na sodni praksi, in sicer,6 da se v postopku določanja preživninske obveznosti preživninskim zavezancem vsak izdatek oziroma postavka ne ugotavlja z matematično natančnostjo, da so postavke rezultat ocenjevanja in vrednotenja, da je končno določena preživnina vrednostna ocena in ne matematični izračun, za kar se neutemeljeno zavzemata udeleženca v pritožbah, da sodišče upoštevajoč izvedene dokaze, življenjski standard družine in splošno znana dejstva o življenjskih stroških, določi ustrezen znesek, ki bo primeren za dolgoročno kritje potreb preživninskih upravičencev ob približno enakih zmožnostih preživninskih zavezancev.7

45. V sodni praksi je sprejeto stališče, da preživnina ni namenjena le za zadovoljevanje potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist. Če obstojijo zadostna sredstva za njihovo zadovoljevanje, je mogoč sklep, da nekaterih otrokovih potreb ni treba zadovoljevati oziroma, da jih je treba zadovoljevati le v manjši meri, napraviti le ob dodatnih in utemeljenih razlogih, da to otroku ne bi bilo v korist. Takšna presoja pa je mogoča le ob upoštevanju vseh okoliščin primera.8 Omejitev preživnine je mogoča izključno ob upoštevanju kriterija koristi otroka, stališče, da je potrebno po razvezi zagotoviti povsem enak standard kot pred razvezo, torej ni absolutno.9 Argumentacija sodišča prve stopnje potrjuje, da je sodišče ta stališča prakse upoštevalo.

_**Presoja pritožbenega sodišča**_

46. Pritožba predlagatelja, ki je bila sicer vložena po odvetniški družbi, kaže, da predlagatelj ni razumel/ponotranjil razlogov, zaradi katerih sodišče prve stopnje ni sledilo predlogu nasprotne udeleženke, da se mu določi višja preživninska obveznost. Gre za dve bistveni okoliščini in obe sta odločilni. Prvič - določena preživnina zagotavlja kritje prepričljivo ugotovljenih visokih mesečnih preživninskih potreb otroka, ob upoštevanju materialnih zmožnosti obeh udeležencev, in drugič - kar tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot pomemben argument - ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera predstavlja vrednostno oporo, s katero je mogoče (konsistentno) zavarovati koristi otroka, ki je v zadnjih letih pred polnoletnostjo, ob predpostavki, da bo nasprotna udeleženka prepoznala/ponotranjila pomen vzpostavitve rednih stikov predlagatelja z otrokom. Namen prava je, da s svojimi zapovedmi oziroma prepovedmi vzpostavlja (okvirja) hotena in preprečuje nezaželena stanja. Prav to je srž prepričljive argumentacije sodišča prve stopnje, ki jo pritožbi spregledata, s tem, ko se osredotočata zgolj na dejstva, ki ustrezajo njunemu "pričakovanemu" dejanskemu stanju, ki nimajo nič skupnega s koristmi otroka, oziroma so zgolj sredstvo za razreševanje njunih nerazrešenih konfliktov zaradi razpada življenjske skupnosti - ta konflikten odnos pa prenašata na otroka in ga s tem destruktivno obremenjujeta. Pritožbeno sodišče v nadaljevanju povzema le del obrazložitve sodišča prve stopnje, ki jo laična pritožba nasprotne udeleženke ne upošteva, pritožba predlagatelja, vložena po odvetniški družbi, pa očitno, glede na pritožbene navedbe, zmotno razume/vrednoti - sodišče prve stopnje je v sklepu zapisalo: "Videti je, da je materi zelo pomembno, da A. A. nudi čim več potovanj, izletov in kulturnega dogajanja, kar je po eni strani koristno, ni pa ključno za zdrav razvoj mld. A. A. Kot bolj pomembno sodišče šteje vzpostavitev stikov z očetom, da bi bila v življenju A. A. prisotna tudi zelo potrebna očetova figura, da bi uravnotežila njegov nadaljnji razvoj. Po mnenju sodišča bo mati z zneskom, ki ga bo k preživljanju sina prispeval oče, lahko tudi v bodoče dostojno izpolnjevala ne samo osnovne potrebe mld. otroka glede prehrane,oblačil, šolskih potrebščin in šolskih položnic, zdravja, izvenšolskih dejavnostih in vsega ostalega, kar otroci sproti potrebujejo, temveč mu bo lahko zagotavljala tudi nadstandardne potrebe."10

47. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedlo prepričljive argumente, ki potrjujejo, da bo porazdeljeno preživninsko breme med oba udeleženca, zagotavljalo otroku višji standard preživljanja. Udeleženca sta dolžna kriti mesečne stroške otroka v višini 700,00 EUR, otrok pa skupaj z otroškim dodatkom in štipendijo, kar dodatno zagotavlja otroku kritje (tudi) nadstandardnih potreb, prejeme mesečno 950,00 EUR. Sodišče prve stopnje se je podrobno opredelilo do vseh življenjskih potreb otroka, tako tistih, ki so navedene primerjalno v drugem odstavku 190. člena DZ, kot do nadstandardnih, katere je zatrjevala nasprotna udeleženka. Ti argumenti so logični in prepričljivi, ker je dokazna ocena skrbna in analitična ter temelji na metodološkem napotku iz 8. člena ZPP.

_**Konkretneje glede pritožbenih navedb nasprotne udeleženke**_

48. Nasprotna udeleženka ne upošteva, da so se z razpadom skupnosti spremenile materialne razmere na strani obeh udeležencev - povečali so se stroški obeh udeležencev glede lastnega preživljanja, predlagatelj mesečno odplačuje kredita v višini 1.700,00 EUR, skupno premoženje se je razdelilo - tudi iz pritožbenih navedb nasprotne udeleženke izhaja, da udeleženca nimata več skupaj tako visokih mesečnih prihodkov, kot ob razpadu življenjske skupnosti, da je nasprotna udeleženka nezaposlena, da otrok ne trenira več tenisa, rekreativno igra nogomet in košarko ter tenis, "občasno gre na golf", da so odpadli vikend izleti, ker želi otrok več časa preživljati s prijatelji.

49. Zatrjevani nadstandardni življenjski slog, kot ga zatrjuje nasprotna udeleženka tudi v času, ko je predlagatelj le deloma kril preživninsko obveznost, potrjuje, da ima nasprotna udeleženka materialne zmožnosti, ki so višje, kot jih zatrjuje, kar potrjujejo dodatno njene navedbe, da "se otroku vsaj v ekonomskem smislu ni nič spremenilo, da sta se odpovedala obisku restavracij, potovanju in smučanju v letu 2020 zaradi epidemije."11 V postopku tudi ni bilo dokazano, da so bili mesečni stroški za preživljanje otroka v letu 2020 1.157,00 EUR, v letu 2021 1.213,00 EUR in v letu 2022 1.673,00 EUR. Mesečni stroški preživljanja otroka, kot jih je ugotovilo sodišče v višini 700,00 EUR, skupaj z otroškim dodatkom in štipendijo, zadoščajo za kritje visokih potreb otroka, s tem, da bodo koristi otroka še dodatno zavarovane takrat, ko se bodo vzpostavili redni stiki otroka s predlagateljem. Nasprotna udeleženka mora ponotranjiti, da teh "koristi" otroku ne more (sama) zagotoviti, da je njena vloga pri vnovični vzpostavitvi stikov odločilna, čemur je treba dati prednost pred potovanji, s tem, da mesečna preživnina omogoča kritje tudi teh stroškov.

50. Sodišče prve stopnje je mesečne stroške prehrane pravilno ocenilo v višini 250,00 EUR. Upoštevalo je, da je otrok sladkorni bolnik, da ima posebne potrebe iz tega naslova. Stroški, ki jih specificira in podrobno navaja nasprotna udeleženka, so pretirani, enako skupen strošek za prehrano v višini 403,00 EUR. Mesečni strošek zdravil je sodišče prve stopnje upoštevalo pod postavko ostalih stroškov, ki so primerno ocenjeni v višini 100,00 EUR. Enako velja za mesečne izdatke za šport in opremo ter prostočasne dejavnosti, ki jih je sodišče prve stopnje ocenilo v višini 80,00 EUR. V pritožbi ocenjeni stroški v višini 212,00 EUR so pretirani, s tem, da so se športne aktivnosti otroka zmanjšale, kar izhaja tudi iz pritožbenih navedb nasprotne udeleženke. Enako velja za vikend izlete, ki jih ni več oziroma so bistveno zmanjšani. Sodišče prve stopnje je pod postavkama prostočasne aktivnosti in razvedrilo pravilno ovrednotilo potovanja. Mesečni strošek povezan s šolo je sodišče prve stopnje ocenilo v višini 100,00 EUR, znesek v višini 127,00 EUR ni izkazan. Tudi režijski stroški v višini 87,00 EUR niso izkazani - sodišče prve stopnje jih je pravilno ocenilo v višini 80,00 EUR. Nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da so "ostali stroški" 265,00 EUR mesečno. Ti stroški, ki jih nasprotna udeleženka podrobno in opredeljeno navaja, so bili upoštevani med drugimi postavkami - višji stroški so pretirani.

_**Konkretneje glede pritožbenih navedb predlagatelja**_

51. Tudi če se upoštevajo vse pritožbene navedbe, da je nasprotna udeleženka s prodajo stanovanja v B. dobila kupnino v višini 33.750,00 EUR, da je iz naslova prodaje nepremičnin prejela 90.000,00 EUR, iz naslova odpravnine 17.000,00 EUR, iz naslova regresa 1.500,00 EUR, da ima še prihranke v višini 10.000,00 EUR, da je imela na varčevalnem računu 30. 7. 2021 17.000,00 EUR, 31. 8. 2021 57.000, 00 EUR, tako stanje pa je bilo tudi 31. 12. 2021, da je na transakcijskem računu 27. 8. 2021 imela 153.720,00 EUR, da je 40.000,00 EUR dvignila 31. 8. 2021 in 31. 8. 2021 še 107.000,00 EUR, da je/bo predlagateljica zaslužila s prodajo knjige, da bi se lahko zaposlila, da predlagatelj odplačuje mesečno kredita v višini 1.700,00 EUR, da prejema mesečno najemnino le v višini 500,00 EUR, da znesek 1.400,00 EUR prestavlja le kilometrino in ne dodatka k njegovi mesečni plači, ki jo je prejemal v razponu med 3.6000,00 EUR in 4.290,00 EUR, da ima v operativnem najemu znamke BMW, letnik 2022, za katerega mesečno plačuje 800,00 EUR, ni prav nobenega dvoma, da mu je sodišče prve stopnje glede na njegove materialne zmožnosti, kot jih je ugotovilo,12 določilo primerno preživnino. Pritožbene navedbe predlagatelja glede previsoko ocenjenih mesečnih stroškov za prehrano in šolo so pavšalne, zato ne terjajo posebnega odgovora, še posebej glede na ugotovitve sodišča, da otrok potrebuje posebno prehrano, ker je sladkorni bolnik, in glede na realno oceno sodišča prve stopnje glede stroškov za šolo.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

52. Pritožbi nista utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

_**Glede stroškov pritožbenega postopka**_

53. O stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen ZNP-1). Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja za odgovor na pritožbo, ob upoštevanju okoliščin primera, kakor tudi glede na dejstvo, da v nepravdnih postopkih velja splošno pravilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške (prvi odstavek 40. člena ZNP-1).

1 Glej 19. tč. sklepa. 2 Glej 19. tč. sklepa. 3 Glej 19. tč. sklepa. 4 Glej npr. sklepne ugotovitve v 23. in 24. tč. sklepa. 5 V nadaljevanju te obrazložitve se bo pritožbeno sodišče podrobneje opredelilo do teh argumentov sodišča prve stopnje. 6 Glej 14. tč. sklepa. 7 Glej VSL IV Cp 2273/2017, IV Cp 1081/2018, VSL IV Cp 1163/2020, VSL IV Cp 1163/2020 in druge. 8 II Ips 143/2012 in II Ips 141/2013. 9 II Ips 322/2015. 10 24. tč. sklepa sodišča prve stopnje; glej tudi 8.- 12. tč. sklepa glede vzorcev postopanja udeležencev v medsebojnem odnosu in v odnosu do otroka. 11 Glej 3. str. pritožbe in v tej zvezi 23. tč. sklepa sodišča prve stopnje. 12 Glej 18. tč. sklepa.