Jedro

Zaradi delne izpolnitve zahtevka tekom pravde je treba, pri odločanju o pravdnih stroških oz. umiku tožbe in ustavitvi, odločati s kombinacijo načela uspeha in pravil o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka, v katerem je sodišče odločilo o ustavitvi postopka tudi glede zahtevka za plačilo odškodnine za premoženjsko škodo in v odločitvi o stroških ( 2.točka izreka ), razveljavi in v tem obsegu vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zaradi umika tožbe ustavilo pravdni postopek (tč. 1 izreka), pod tč. 2 pa je odločilo, da nosita pravdni stranki vsaka svoje stroške postopka.

Zoper takšno odločitev se je pritožila tožeča stranka in uveljavljala vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poudarila je, da je umaknila tožbo z vlogo z dne 9.5.2008 le kar se tiče plačila nepremoženjske škode, kar je v tej vlogi tudi poudarila, medtem ko pa ni umaknila tožbe glede zahtevka za premoženjsko škodo, ki je bil nazadnje opredeljen pod tč. VI pripravljalne vloge z dne 7.2.2006 v znesku 6.000,00 SIT s pripadajočimi obrestmi in tako poudarila, da prvostopno sodišče ne bi smelo šteti, da je tožnik umaknil tožbo tudi za še sporno premoženjsko škodo, zato je odločitev prvostopnega sodišča, s katero je v celoti ustavilo pravdni postopek, napačna.

Pritožnica pa je izpodbijala tudi odločitev o stroških in navajala, da ni pravilno stališče sodišča, da se zaradi smrti tožnika ne da ugotoviti njegovega uspeha v tej pravdi oz. da bi bilo to povezano s sorazmernimi stroški, saj je zlahka izračunati dosedanji tožnikov uspeh v pravdi. Tožniku, ki je vložil tožbo 30.1.2006, s katero je prisilil toženo stranko k plačilu nespornega dela odškodnine, je ta namreč tekom postopka plačala del odškodnine, dne 3.2.2006 v znesku 772.185,00 SIT oz. 3.222,27 EUR, kar je nedvomno šteti kot tožnikov uspeh v tej pravdi, ki tako znaša 34 %, zatorej bi moral biti tožnik upravičen tudi do povračila pravdnih stroškov v takšnem deležu, saj plačilo nespornega dela odškodnine, ki ga tožena stranka plača šele po vloženi tožbi, nedvomno šteje v okvir tožnikovega uspeha.

Tožeča stranka je predlagala, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje, oz. ga spremeni in odloči, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti sorazmerni del stroškov zastopanja po njegovem pooblaščencu.

Tožena stranka odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka z vlogo z dne 7.5.2008 podala izjavo o umiku tožbe, poimenovala pa jo je “Delni umik tožbe tožeče stranke in predlog za preklic obravnave, razpisane za dne 15.5.2008“ (listna št. ... spisa). Iz njene vsebine je razbrati, da sodišču sporoča, da je tožnik umrl in ker nepremoženjska škoda, ki še ni pravnomočno prisojena, ni podedljiva, tožeča stranka iz naslova nepremoženjske škode umika tožbo, v nadaljevanju pa je navajala, da je tožnik glede glavne stvari umaknil tožbo in vztrajal le še pri povračilu stroškov zastopanja, iz nadaljevanja pa je mogoče povzeti tudi, da je tožeča stranka predlagala, da sodišče glavno obravnavo prekliče in o stroških postopka odloči s sklepom izven obravnave. Tožeča stranka je v tožbi, vloženi 30.1.2006, poleg odškodnine za nepremoženjsko škodo uveljavljala tudi odškodnino za premoženjsko škodo, slednjo je opredelila tudi v pripravljalni vlogi z dne 7.2.2008, pod tč. VI (listna št. ... spisa) v še sporni višini 6.000,00 SIT.

Pritožbeno ni sporno, da je tožeča stranka umaknila tožbo glede zahtevka za plačilo odškodnine za negmotno škodo, s čemer je tožena stranka soglašala, zato je odločitev prvostopnega sodišča, glede ustavitve postopka v tem delu pravnomočna. Tožeča stranka pa po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno izpostavlja, da prvostopno sodišče ni upoštevalo, da gre za delni umik, saj ni bila izrecno umaknjena tožba tudi glede zahtevka za plačilo odškodnine za gmotno škodo, zato je odločitev prvostopnega sodišča, ki je z izpodbijanim sklepom (tč. 1 odločitve) v celoti ustavilo pravdni postopek, preuranjena in glede na vsebino določila čl. 188 ZPP materialnopravno zmotna.

Umik tožbe je dispozitivno ravnanje tožnika zato mora biti podan izrecno in nedvoumno, saj izjave o umiku kasneje tudi ni mogoče preklicati. Prvostopno sodišče bi zato, pred odločitvijo o ustavitvi celotnega postopka, moralo celovito razjasniti, v katerem delu je tožeča stranka umaknila svojo tožbo in po potrebi odločati o še preostalem delu zahtevka (čl. 2 ZPP).

Tožeča stranka pa utemeljeno pritožbeno napada tudi odločitev prvostopnega sodišča o stroških. Tudi pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je ugotavljanje uspeha pravdnih strank v tej pravdi povezana z nesorazmernimi stroški, saj je delno izpolnitev – plačilo nespornega dela odškodnine tekom postopka potrebno upoštevati v korist uspeha tožeče stranke, kar ta utemeljeno zatrjuje. Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov je potrebno upoštevati materialnopravno podlago določil ZPP o stroških postopka in tako upoštevati kot temeljno načelo načelo odgovornosti za uspeh (154. čl. ZPP) in načelo krivde (156. čl. ZPP), pri čemer je prvo temeljno, drugo pa korekcijsko, poleg navedenih načel pa še posebna pravila za povrnitev stroškov postopka, ki veljajo za posamezne, posebej določene procesne situacije, v konkretnem primeru čl. 158 ZPP, saj je tožeča stranka podala izjavo o umiku tožbe. Prvostopno sodišče bo tako o stroških moralo odločati s kombinacijo tako načela uspeha, katerega uporabo terja delna izpolnitev obveznosti tožene stranke tožniku tekom pravdnega postopka oziroma tudi odločitev o morebiti še uveljavljanem zahtevku za plačilo premoženjske škode, in pravila o povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe, na podlagi katerega bo potrebno odločiti zaradi umika tožbe glede preostalega dela tožbenega zahtevka, pri čemer bo seveda potrebno najprej oceniti potrebnost priglašenih stroškov za pravdo (čl. 155 ZPP).

Glede na navedeno je bilo tako potrebno pritožbi tožeče stranke ugoditi in, na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP, razveljaviti odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v tem obsegu vrniti prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje. Pri ponovnem odločanju pa bo prvostopno sodišče moralo najprej ugotoviti ali tožeča stranka umika tožbo tudi glede zahtevka za plačilo premoženjske škode ter po potrebi odločiti še o preostalem zahtevku in, upoštevaje zgoraj navedena načela o odločanju pri odmeri stroškov pravdnega postopka, ponovno odločiti tudi o celotnih stroških pravdnega postopka.