Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Namen ukrepov je v preprečitvi nasilja v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika). Podaljšanje ukrepov je na mestu, saj se v času, odkar so bili ukrepi izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvama (predlagateljici in otroku) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Še več, iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, izhaja realna in konkretna grožnja, da bosta predlagateljica in sin, če ne bosta ustrezno zaščitena, znova izpostavljena nepredvidljivim dejanjem in ravnanjem nasprotnega udeleženca.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. V izpodbijanem sklepu je sodišče zavrnilo ugovor zoper sklep o podaljšanju ukrepov, ki jih je izreklo nasprotnemu udeležencu v korist predlagateljice in njunega otroka. Gre za prepoved: vstopanja, približevanja in zadrževanja v bližini stanovanjske hiše, kjer predlagateljica živi z mladoletnim sinom na razdalji, manjši od 200 metrov; kot tudi na prepoved zadrževanja in približevanja na razdaljo manjšo od 200 metrov krajem, kjer bi se predlagateljica z mladoletnim sinom nahajala, zlasti pa Otroškemu vrtcu; navezovanja stikov s predlagateljico in mladoletnim sinom na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi preko tretjih oseb. Prepoved približevanja se ne nanaša na sina A. ob torkih med 16.00 in 16.15 uro, ko nasprotni udeleženec izvaja stik s sinom preko aplikacije DUO in ob sobotah med 9.00 in 19.15 uro.
2. Odločitev sodišča po odvetniku izpodbija nasprotni udeleženec iz vseh razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. V obrazložitvi navaja, da nima nikakršnih stikov s predlagateljico, ker živi v občini K., ona pa v občini L., zato se ne srečujeta. Izogiba se vsem možnim stikom in kontaktom s predlagateljico in ji noče ničesar slabega. Želi le, da se uredijo stiki, varstvo, vzgoja in preživljanje njunega sina.
3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev sodišče prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper podaljšanje izrečenih ukrepov po ZPND temelji na naslednjem dejstvih, ki v pritožbenem postopku niso sporna: - nasprotni udeleženec ukrepe, ki jih je sodišče izreklo pod opr. št. N 200/2020 v sklepu z dne 11. 9. 2020, kontinuirano krši; - pošilja SMS sporočila predlagateljičini sestri, prijateljem in znancem; - izven terminov, ki so določeni za stike z mladoletnim sinom vdira v življenjski prostor predlagateljice, skuša z njo manipulirati in ji onemogoča mirno in brezskrbno življenje; - predlagateljico je strah, da ji bo nasprotni udeleženec kaj storil, saj je bila v preteklosti že deležna tako psihičnega kot fizičnega nasilja, - zavestno krši izrečene prepovedi tako, da se vozi neposredno mimo hiše predlagateljice, obiskuje njene sorodnike, vse z namenom, da nadzira predlagateljico; - s prisotnostjo v vasi njenega prebivališča ji onemogoča brezskrbno gibanje; - s svojim ravnanjem pri predlagateljici vzbuja strah, ponižanje, občutek ogroženosti in druge duševne stiske; - ker nasprotni udeleženec izvaja psihično in fizično nasilje nad A. materjo v njegovi navzočnosti, je žrtev njegovih nasilnih ravnanj tudi sin, kar pri dečku ustvarja čustveno zmedo in nemir.
6. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da navedene okoliščine zadoščajo za pozitivno odločitev o predlagateljičinem predlogu za podaljšanje izrečenih ukrepov. Namen slednjih je namreč v preprečitvi nasilja v primeru, ko je do nasilnih dejanj že prišlo (in v obravnavanem primeru ni dvoma, da so ta bila številna in zelo raznolika). Podaljšanje ukrepov je na mestu, saj se v času, odkar so bili ukrepi izrečeni, ni spremenilo nič bistvenega, kar bi žrtvama (predlagateljici in otroku) zagotavljalo, da do nasilja nasprotnega udeleženca ne bo več prihajalo. Še več, iz dejanskih ugotovitev, ki so povzete zgoraj, izhaja realna in konkretna grožnja, da bosta predlagateljica in sin, če ne bosta ustrezno zaščitena, znova izpostavljena nepredvidljivim dejanjem in ravnanjem nasprotnega udeleženca.
7. Ocena ogroženosti, ki jo je izdelal CSD za predlagateljico objektivizira njen subjektivni strah, zato so tudi po oceni pritožbenega sodišča podani vsi razlogi za podaljšanje izrečenih ukrepov po tretjem odstavku 19. člena ZPND.
8. Na podlagi navedenega in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP).