Jedro

Zakon izrecno in jasno predpisuje odločitev, ki jo mora sodišče sprejeti v primeru, da dolžnik odlogu nasprotuje, to je zavrnitev predloga. Sodišču ni naložena vsebinska presoja dejstev, na podlagi katerih stranki utemeljujeta upravičenost oziroma neupravičenost zahteve za odlog izvršbe. Lastnoročni podpis izjave dolžnika o nestrinjanju s predlogom za odlog izvršbe namreč ni predpostavka za odločanje o predlogu upnika za odlog izvršbe, zato tudi ne odločilno dejstvo in je očitek pritožbe, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih zavrniti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog upnika za odlog izvršbe zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se upnik pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da mu dopis dolžnika ni bil vročen. S tem mu ni bila dana možnost, da se do izjave opredeli. Navedeno predstavlja kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP ter ravnanje v nasprotju s 5. členom ZPP, po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Opozarja, da dopis dolžnika ni podpisan in ni jasno, ali ga je vložil dolžnik, ali kdo drug. Sodišče prve stopnje se do tega dejstva ni opredelilo. Sklep v tem delu nima razlogov, kar predstavlja pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Dopis dolžnika tudi ni obrazložen, saj v njem ni navedeno, zakaj naj bi dolžnik nasprotoval predlogu upnika za odlog izvršbe. Dopis bi moral biti ob smiselni uporabi 53. člena ZIZ obrazložen.

3.Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče na predlog upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela (prvi odstavek 72. člena ZIZ). Če se je izvršba že začela, sodišče odloži izvršbo le, če ji dolžnik ne nasprotuje. Po drugem odstavku 72. člena ZIZ sodišče zavrne upnikov predlog za odlog izvršbe, če se dolžnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavi proti odlogu. Citirano zakonsko določilo v primeru, da se dolžnik izjavi proti upnikovemu predlogu za odlog izvršbe sodišču nalaga, da predlog za odlog zavrne in mu ne daje nikakršnega pooblastila za meritorno odločanje o utemeljenosti predloga za odlog izvršbe. Nevročanje dopisa dolžnika pred izdajo izpodbijanega sklepa in s tem onemogočanje upnika, da se do izjave dolžnika opredeli, zato ne predstavlja kršitve pravice upnika do izjave in sodelovanja v postopku. Zakon izrecno in jasno predpisuje odločitev, ki jo mora sodišče sprejeti v primeru, da dolžnik odlogu nasprotuje, to je zavrnitev predloga. Sodišču ni naložena vsebinska presoja dejstev, na podlagi katerih stranki utemeljujeta upravičenost oziroma neupravičenost zahteve za odlog izvršbe. Ker se je izvršba že začela in je dolžnik upnikovemu predlogu za odlog nasprotoval, je prvostopenjsko sodišče na podlagi drugega odstavka 72. člena ZIZ predlog za odlog utemeljeno zavrnilo.

5. Zmotno pritožba trdi, da zakon zahteva obrazloženo izjavo o nestrinjanju z odlogom. Iz dikcije zakonske določbe drugega odstavka 72. člena ZIZ to ne izhaja. Zakon tudi za upnikov predlog za odlog izvršbe ne zahteva obrazloženega predloga (prvi odstavek 72. člena ZIZ), za razliko od dolžnikovega predloga za odlog izvršbe, v katerem mora dolžnik za verjetno izkazati obstoj predpostavk iz prvega odstavka 71. člena ZIZ in obstoj primera iz prvega odstavka 71. člena ZIZ ali obstoj posebno upravičenih razlogov, in od predloga tretjega za odlog izvršbe, ki mora izkazati obstoj predpostavk iz prvega in drugega odstavka 73. člena ZIZ. Pritožbeni očitek, da izjava dolžnika ni obrazložena, zato jo sodišče ne bi smelo upoštevati, je glede na dikcijo zakonske določbe 72. člena ZIZ, ki to ne zahteva, zavrniti.

6. Drži, da izjava dolžnika ni lastnoročno podpisana. Vendar pa takšna sicer pravilna ugotovitev pritožbe ne pomeni, da bi moralo sodišče, da bi sploh imelo podlago za odločitev o odlogu, dolžnika pozvati, da takšno nepopolno vlogo v določenem roku popravi, in sicer tako, da jo podpiše. Lastnoročni podpis izjave dolžnika o nestrinjanju s predlogom za odlog izvršbe namreč ni predpostavka za odločanje o predlogu upnika za odlog izvršbe, zato tudi ne odločilno dejstvo in je očitek pritožbe, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih zavrniti.

7. Odsotnost lastnoročnega podpisa, katerega namen je povezati podpisnika vloge z njeno vsebino, je lahko zgolj okoliščina, ki vzbuja dvom, ali izjava res izvira od dolžnika.

8. Dolžniku je bil predlog upnika za odlog izvršbe skupaj s pozivom sodišča, da nanj odgovori v roku, osebno vročeno (vročilnica pripeta k l.št. 29). V postavljenem roku je bila vložena izjava, sicer brez lastnoročnega podpisa, v kateri dolžnik odlogu nasprotuje. Izpodbijani sklep je bil dolžniku vročen dne 25.4.2014 osebno (vročilnica pripeta k l. št. 34). Dolžnik se nanj ni pritožil. Vse navedene okoliščine po mnenju pritožbenega sodišča izkazujejo, da ni nobenega dvoma o tem, da je izjavo, ki je sicer ni lastnoročno podpisal, podal dolžnik. Upnik okoliščin, ki bi izkazovale nasprotno oziroma porajale dvom, da je dolžnik podal izjavo, ne navaja.

9. Iz navedenih razlogov pritožba upnika ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).