Jedro

Kadar si določeno nepremičnino v celoti lasti eden od udeležencev, glede te nepremičnine ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prekinilo postopek, predlagatelja V. M. ter S. K. in A. K. pa napotilo, naj v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa začnejo pravdo za ugotovitev lastninske pravice, prvi na parceli št. 5167, delu parc. št. 1889/1 in delu parc. št. 1891, vse k.o. X, druga dva pa na delu parc. št. 5163 in na delu parc. št. 1889/1, obe k.o. X. Sklenilo je še, da bo prekinitev postopka trajala do pravnomočno končanega pravdnega postopka, v nasprotnem primeru, če predlagatelji sklepa ne bodo upoštevali, pa bo nadaljevalo nepravdni postopek ter odločilo ne glede na ugovore in zahtevke, zaradi katerih so bili napoteni na pravdo.

2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila prva dva nasprotna udeleženca, ki se sklicujeta na zmotno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabo materialnega prava in kršitve procesnih določb. Predlagata razveljavitev sklepa in nadaljevanje nepravdnega postopka brez nepotrebnega odlašanja. Nobeden od predlagateljev ne zatrjuje lastninske pravice na nepremičninah, ki so v lasti pritožnikov. Nasprotno, v svojem predlogu izrecno navajajo, da so nepremičnine parc. št. 5168, 5167, 1891 in 1889/1 k.o. X, njuna last. Med udeleženci postopka je sporen zgolj potek meje med njihovimi parcelami. Ker preko spornih zemljišč potekata dve občinski cesti, je mogoče dejanski potek meje ugotoviti z upoštevanjem površine posameznih parcel in njihove lege glede na zemljiški kataster, pri čemer se kvadratura parcel ne sme spremeniti.

3. Predlagatelji na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz grafičnega prikaza, ki ga je v postopku na prvi stopnji izdelal izvedenec geodet, je razvidno, da nobena od parcel predlagatelja V. M. niti (edina) parcela predlagateljev S. K. in A. K. ne meji na parceli št. 1889/1 in 1891, ki sta v lasti pritožnikov, kljub temu pa si našteti predlagatelji lastijo posamezne dele navedenih dveh parcel pritožnikov. Nadalje je iz grafičnega prikaza razvidno, da sporni mejni prostor med drugim zajema celotno parcelo pritožnikov št. 5167, ki si jo lasti predlagatelj V. M., katerega dve parceli (5166/2 in 5170/1) mejita na navedeno parcelo pritožnikov.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bodo morali našteti predlagatelji svojo zatrjevano lastninsko pravico na navedenih delih spornega mejnega prostora uveljaviti v pravdi, zmotno pa je sklepalo, da gre za predhodno vprašanje, ki na podlagi 9. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) terja prekinitev tega postopka. Predlog V. M. ter S. K. in A. K. v delu, ki se nanaša na parceli pritožnikov št. 1889/1 in 1891, bi moralo brez nadaljnjega zavrniti. V sodnem postopku je namreč, kot sicer pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, mogoče urediti mejo le takrat, ko gre za dvoje ali več zemljišč, ki mejijo druga na drugo. Postopek v delu, ki se nanaša na parcelo pritožnikov št. 5167, pa bi moralo ustaviti na podlagi prvega odstavka 17. člena ZNP in po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, da bi se postopek lahko nadaljeval po pravilih pravdnega postopka. Očitno je namreč, da glede te parcele ne gre za mejni spor, ampak za spor o lastninski pravici, za katerega je pristojno pravdno sodišče. 7. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo dejansko stanje, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo. Za prekinitev postopka ni bilo zakonske podlage, ker zatrjevana lastninska pravica predlagateljev na delu zemljišč, ki tvorijo sporni mejni prostor, po navedenem ni predhodno vprašanje, od katerega bi bila odvisna odločitev o predlogu za ureditev meje. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

8. Pravica pritožnikov do povračila njunih pritožbenih stroškov je odvisna od končnega izida postopka. Sodišče druge stopnje je zato odločitev o teh stroških pridržalo sodišču prve stopnje (tretji odstavek 165. člena ZPP).