Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Plačilo sodne takse v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, temveč bo neplačane zapadle obroke prisilno izterjalo, vlogo pa bo ne glede na to obravnavalo.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrd
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, a dovolilo obročno plačilo sodne takse.
2. Tožnica v pravočasni pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da s plačilom takse za pritožbo ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, napačna. Sodna taksa, ki jo je tožnica dolžna plačati znatno presega znesek denarnih sredstev, s katerimi razpolaga, poleg tega predstavlja kar 2,5-kratnik njenih mesečnih prihodkov. Ob plačilu tako ne bi prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev, ampak do popolnega pomanjkanja sredstev in nastanka dolga iz naslova neplačane takse, zato meni, da je upravičena do oprostitve plačila sodne takse. Sodišču prve stopnje očita tudi, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno, kako je sodišče ocenilo pomen vrednosti postopka pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. ZST-1 v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po drugem odstavku istega člena lahko sodišče stranki odloži plačilo taks najdlje do izdaje odločbe ali pa ji dovoli obročno odplačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo, da tožnica prejema nadomestilo za invalidnost v znesku 330,03 EUR, ima denarna sredstva na osebnem in varčevalnem računu (na dan 10. 10. 2013 425,11 EUR in 101,98 EUR), poleg tega pa je tudi lastnica nepremičnine v vrednosti 92.000,00 EUR in osebnega vozila v vrednosti 2.000,00 EUR. Ob upoštevanju tako ugotovljenega premoženjskega stanja, ki ga tožnica v pritožbi ne izpodbija, pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da s plačilom sodnih taks ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja. Premoženjsko stanje tožnice tako kljub njenim nizkim prihodkom, na katere opozarja v pritožbi, presega raven ogrožanja eksistenčnega minimuma, zaradi česar ni upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Kljub temu tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse v celotnem znesku v višini 795,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnica preživlja, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožnici omogočilo plačilo sodne takse v 10 zaporednih mesečnih obrokih po 79,50 EUR. Tožničina sredstva za preživljanje s tako dovoljenim obročnim plačilom ne bodo zmanjšana do te mere, da bi bilo ogroženo njeno preživljanje.
6. Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za oprostitev sodnih taks ni ocenilo pomena vrednosti postopka. Četudi se sodišče prve stopnje o tem ni obrazloženo izreklo, to na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivalo, pa tudi sicer tožnica v pritožbi ne navaja, kako naj bi očitana pomanjkljivost vplivala na odločitev sodišča prve stopnje in izid postopka, ki je, kot navaja v pritožbi, zanjo velikega pomena. Plačilo sodne takse namreč v primeru pozitivne odločitve o plačilu sodne takse po obrokih ni procesna predpostavka, zato sodišče zaradi morebitnega neplačila obroka ali več obrokov ne bo štelo, da je vloga umaknjena, temveč bo neplačane zapadle obroke prisilno izterjalo, vlogo pa bo ne glede na to obravnavalo.
7. Pritožbeno sodišče tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.