Jedro

Dopustnost upravnega spora je odvisna od vrste izrečenega vzgojnega ukrepa; če se z vzgojnim ukrepom ne odloča o statusu dijaka, upravni spor ni dopusten.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožena stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka v uvodu navedenega sklepa združilo zadevi U 120/2003 in U 121/2003 tako, da se vodita pod št. U 120/2003, z 2. točko pa je na podlagi 1. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo, ki jo je tožnica vložila zoper: obvestilo tožene stranke o izrečenem vzgojnem ukrepu - ukoru celotnega učiteljskega zbora z dne 25.4.2003, odločbo tožene stranke, s katero sta bila tožničin ugovor in dopolnitev njenega ugovora zoper vzgojni ukrep (ukor celotnega učiteljskega zbora izrečen zaradi dejanja najtežje kršitve po 6. alineji 35. člena Pravilnika o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole) zavrnjena ter zoper sklep tožene stranke z dne 7.6.2003, s katerim je bila zavržena dopolnitev njenega ugovora zoper omenjeni vzgojni ukrep z dne 7.6.2003. Sodišče prve stopnje svojo določitev utemeljuje s sklicevanjem na 27. člen Zakona o gimnazijah (ZGim), po katerem se dijaku za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti lahko izrečejo opomin, ukor, ter izključitev iz šole ter s sklicevanjem na 28. člen omenjenega zakona, po katerem se upravni spor lahko sproži le zoper dokončno odločitev pristojnega organa šole o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka. Izpodbijani akt tožene stranke ni imel za posledico tožničine izključitve iz šole in s tem tudi ne izgube njenega statusa dijakinje. Zato je presodilo, da izpodbijani akt ni upravni akt oziroma akt, ki se glede na določbo 27. člena ZGim lahko izpodbija v upravnem sporu.

Tožnica navaja v pritožbi, ki jo vlaga zoper 2. točko izreka navedenega sklepa sodišča prve stopnje, da za izrek vzgojnega ukrepa ni bilo ne zakonite in ne dejanske podlage. Ukrep je po svoji naravi sankcija, zoper katero je dopustna tožba. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil sporni vzgojni ukrep ob koncu leta izbrisan, celotna mapa o vzgojnem ukrepu ter obvestilo o vzgojnem ukrepu uničeni, ter da se vzgojni ukrep šteje za neizrečenega. Tožnica se je 5.6.2003 (še pred vložitvijo tožbe) izpisala iz Gimnazije, zaradi česar niti obvestilo niti odločba zoper njo nista imela nobenega učinka. Zato predlaga, da se pritožba zavrne in izpodbijani sklep potrdi; priglaša stroške sestave odgovora na pritožbo.

Pritožba se glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, obravnava kot pritožba po navedenem zakonu.

Pritožba se zavrne.

V obravnavani zadevi je sodno varstvo zahtevano zoper vzgojni ukrep - ukor celotnega učiteljskega zbora, ki je bil tožnici izrečen 25.4.2003. V skladu z določbo 42. člena Pravilnika o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje tehniške in strokovne šole (Uradni list RS, št. 17/97 in 15/98) je izrečeni vzgojni ukrep veljal eno leto ter se je po preteku tega roka spis o vzgojnem ukrepu prenehal hraniti v skladu s pravili o šolski dokumentaciji o srednješolskem izobraževanju.

Z izrečenim vzgojnim ukrepom ni bilo odločeno o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka, kar v zadevi niti ni sporno. Glede na določbo 28. člena ZGim, po kateri se upravni spor lahko sproži le zoper dokončno odločitev pristojnega organa o pridobitvi oziroma izgubi statusa dijaka, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožničino tožbo ob predhodnem preizkusu zavrglo na podlagi 34. člena ZUS.

Ker v določbah ZGim ni podlage za presojo pravilnosti oziroma zakonitosti izrečenega vzgojnega ukrepa v upravnem sporu, pritožbeni ugovori nimajo vpliva na drugačno odločitev.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 165. v zvezi s 155. členom ZPP, ki jo je pritožbeno sodišče primerno uporabilo glede na določbo 2. odstavka 22. člena ZUS-1. Pritožbeno sodišče je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo zaradi pomanjkanja tožničinega pravnega interesa, zato odgovor tožene stranke ni prispeval k hitrejši rešitvi spora.