Jedro

Tožena stranka bi morala tožnika v pozivu za odpravo pomanjkljivosti natančno poučiti, v čem so pomanjkljivosti njegove vloge in natančno navesti, kako in na kakšen način naj jih odpravi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, št. 36014-9408/2017-8 z dne 22. 8. 2018, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka v znesku 90,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev, ki je bila dodeljena vlagatelju A.A. z odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, št. 36014-9408/2017-3 z dne 21. 7. 2017, odločila, da se pravica do pridobljenih sredstev odvzame (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločila, da se do pravnomočnosti te odločbe o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev zadrži izvršitev odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, št. 36014-9408/2017-3 z dne 21. 7. 2017 in pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, št. 36014-9408/2017 P 1 z dne 15. 9. 2017, sklenjene z vlagateljem na podlagi navedene odločbe. V 3. točki izreka je bilo odločeno, da stroškov postopka ni bilo.

2. Tožena stranka je navedla, da je vlagatelj dne 19. 4. 2016 vložil vlogo za dodelitev nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrep F - toplotna izolacija fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe, na naslovu ..., parc. št. ..., št. stavbe ..., k.o. ..., v občini ..., na podlagi Javnega poziva 37SUB-OB16, Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 18/16 in 26/16 (v nadaljevanju Javni poziv). Dne 21. 7. 2017 je bila vlagatelju izdana odločba o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, št. 36014-9408/2017-3, za novo naložbo v ukrep F - toplotna izolacije fasade starejše eno ali dvostanovanjske stavbe. V skladu z odločbo je vlagatelj 15. 9. 2017 z Eko skladom sklenil tudi pogodbo o izplačilu nepovratne finančne spodbude.

3. Eko sklad je 9. 5. 2018 s strani vlagatelja prejel zaključno dokumentacijo, med drugim tudi račun za izvedbo toplotne izolacije fasade, št. 26-2018 z dne 3. 5. 2018, izvajalca ..., s.p,. na katerem je pripisan datum opravljene storitve 3. 5. 2018. Tožena stranka je vlagatelja dne 14. 6. 2018 pozvala k dopolnitvi dokumentacije in ga poučila, da je rok za zaključek naložbe v konkretnem primeru iztekel 25. 4. 2018. Vlagatelj je na poziv odgovoril z dopisom izvajalca, iz katerega izhaja, da je bila toplotna izolacija in prvi sloj fasade zaključen 28. 3. 2018, zaključni sloj fasade pa je bil zaradi vremenskih razmer izveden nekaj dni pred izdajo računa. Priložil je tudi fotografije izvedene naložbe.

4. Tožena stranka je odločitev obrazložila z ugotovitvijo, da iz spisovne dokumentacije, predvsem pa računa z dne 3. 5. 2018, na katerem je pripisan datum oprave storitev 3. 5. 2018, izhaja, da je bila naložba izvedena 3. 5. 2018, torej po preteku roka devet mesecev od dokončne odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude (25. 4. 2018). Dopisu izvajalca tožena stranka ni sledila, ker ni podprt z nobenim drugim dokazom, iz predloženih fotografij pa tudi ni razvidno, da je bila naložba zaključena. Vlagatelj morebitnih drugih dokazil o tem, da je bila naložba zaključena v roku, ni predložil. 5. Skladno z vsem navedenim vlagatelj, ob upoštevanju neizpolnjevanja roka za zaključek naložbe, ni upravičen do pridobljenih sredstev za ukrep F - toplotna izolacija fasade starejše eno - dvostanovanjske stavbe, zato se mu ta z odločbo odvzamejo. V določbi 2. točke prvega odstavka 146. h člena Zakona o varstvu okolja ( v nadaljevanju ZVO-1) je namreč določeno, da pravico do pridobljenih sredstev Sklad odvzame z odločbo, če upravičenec naložbe na izvede v roku, določenem z odločbo, ali v dodatnem daljšem roku, ki ga s sklepom določi Sklad.

6. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka. Vlaga jo iz vseh tožbenih razlogov Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in vztraja, da je bila naložba izvedena v roku, določenem s pogodbo za izplačilo nepovratne finančne spodbude z dne 21. 7. 2017, kar dokazujejo tudi ostali verodostojni dokumenti, ki so bili predloženi dokumentaciji o zaključku naložbe.

7. V zvezi z zaključkom izpodbijane naložbe se sklicuje na določbe Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1), ki ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa. Pomen izstavitve računa in navedbe datuma opravljene storitve je samo v tem, da v določenem obračunskem obdobju omogoči pravočasen obračun DDV in izvedbo nadzora nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. Nikakor pa datum izdaje računa, ki ga je izvajalec zapisal kot datum opravljene storitve, ne pomeni, da je bila storitev v kontekstu odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude tudi zaključena po 25. 4. 2018. Tožena stranka bi morala izhajati iz drugih verodostojnih dokumentov.

8. Tožnik poudarja, da je ob celovitem pregledu časovnice opravljanja del jasno, da so bila dela zaključena pred 25. 4. 2018. Kot izhaja iz dopisa izvajalca del, so bila dela v večjem delu že zaključena, manjkal je zgolj še zaključni del fasade. Ta segment po presoji tožnika sploh ni vključen oziroma relevanten v kontekstu dodeljene odločbe o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude, ker je bila naložba de facto zaključena že z izdelavo toplotne izolacije in prvega sloja fasade. Gre namreč za ukrep, ki se je nanašal na toplotno izolacijo fasade, to pa je bilo izvedeno 28. 3. 2018, vsekakor pa je bila tudi celotna fasada skupaj z zaključnim slojem, dokončana do 21. 4. 2018. To potrjujejo fotografije, datirane z dnem 25., 27. in 28. 3. 2018, iz katerih je jasno razvidno, da so dela že tik pred zaključkom oziroma, da so dela, ki so bila predmet naložbe, že zaključena. Enako izhaja tudi iz izvajalčevega „odgovora na poizvedbo“, kjer je še natančneje specificiral potek del, in sicer so bila vsa dela zaključena (z zaključnim slojem) od 17. 4. do 21. 4. 2018. Tako so bila 21. 4. 2018 zaključena vsa dela na objektu. V zvezi s tem je tožnik predlagal zaslišanje izvedenca gradbene stroke.

9. Prav tako datum zaključka del izhaja iz dopisa izvajalca del, ki ga je posredoval v okviru dopolnitve vloge za izplačila, in v katerem je izjavil, da so bila dela zaključena 28. 3. 2018, torej mesec dni pred rokom za dokončanje odločbe. Pojasnil je tudi, da je bilo treba na zaključni del fasade čakati zaradi vremenskih razmer in sušenja in da je bil račun izstavljen nekaj dni po zaključku dela na objektu. Tako se 3. 5. 2018 ne more šteti kot datum opravljene storitve oziroma zaključka naložbe.

10. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi zavzela tudi napačno materialnopravno presojo, da tožeča stranka z drugimi verodostojnimi dokumenti ni uspela dokazati, da je bila naložba zaključena pred 25. 4. 2018. Glede na to, da sta bila toplotna izolacija in prvi sloj fasade zaključena že 28. 3. 2018 in je bilo treba nanesti samo še zaključni sloj fasade, navedeno že samo po sebi z verodostojnostjo izkazuje, da je bila naložba zaključena pred 25. 4. 2018, ne glede na datum izdaje računa. Zaključki tožene stranke pomenijo napačno materialno pravno presojo izjave izvajalca del in nepopolno ter zmotno ugotovljeno dejansko stanje. O dejanskem zaključku del bo vedel izpovedati tudi zakoniti zastopnik izvajalca del ..., s.p., zato se tudi predlaga njegovo zaslišanje. Pooblaščenec tožnika je pri izvajalcu del opravil tudi pisno poizvedbo o datumu končanja del, na podlagi katerega je izvajalec pisno potrdil, da so bila vsa dela na objektu končana do 21. 4. 2018, kar bi vedele izpovedati tudi druge v tožbi predlagane priče. Tožnik je prepričan, da je z dopolnitvijo zaključne dokumentacije zadostil zahtevam poziva in ustrezno izkazal datum zaključka naložbe, in da je datum opravljene storitve na računu, 3. 5. 2018, kot je tožnik že pojasnil, samo podatek, namenjen v davčne namene.

11. Poleg navedenega pa tožnik uveljavlja tudi procesne kršitve. Dokazov, ki jih je predložil tožnik, tožena stranka sploh ni obravnavala oziroma se do njih ni opredelila oziroma jih je napačno povzela, zato je izdana odločba nezakonita tudi iz tega razloga. Tožena stranka ni presodila vsebinske vrednosti predloženih dokazov, prav tako pa je pavšalno in neobrazloženo sklenila, da fotografije naj ne bi prikazovale dejanskega stanja pred 25. 4. 2018. To ne drži, glede na to, da fotografije prikazujejo stanje na dan 25., 27. in 28. 3. 2018. Tožena stranka se prav tako vsebinsko ni opredelila do predloženih fotografij, ampak je samo ugotovila, da ne izkazujejo zaključka naložbe.

12. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo o odvzemu pravice bodisi odpravi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovljen postopek bodisi izpodbijano odločbo v sporu polne jurisdikcije odpravi, v obeh primerih pa toženi stranki naloži plačilo vseh stroškov postopka.

13. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo zavrnila tožbene očitke zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in razložila, da se skladno z določili Javnega poziva za datum izvedbe naložbe praviloma upošteva datum izdaje računa, ki ga izstavi izvajalec naložbe oziroma kakšen drug datum izvedbe naložbe v primeru, če je razviden iz podatkov na računu, ali iz drugih verodostojnih listin, ki jih je treba predložiti ob zaključku naložbe. Ker je tožena stranka ugotovila, da iz računa izhaja, da je bila naložba zaključena 3. 5. 2018, je tožnika pozvala k dopolnitvi zaključne dokumentacije z verodostojnimi dokumenti, iz katerih naj bi izhajal pravočasen zaključek naložbe.

14. Tožnik je predložil dopis, ki ga je podpisal izvajalec in on, in iz katerega izhaja datum zaključka naložbe 28. 3. 2018 ter pojasnil, da je bil zaključni sloj zaradi vremenskih razmer in sušenja izveden kasneje, račun pa je bil izstavljen nekaj dni po zaključku del na objektu, kar a contrario pomeni, da so bila dela na objektu zaključena nekaj dni pred izdajo računa. Prav tako so bile v dopisu predložene fotografije z izpisanimi podatki o datoteki. Dopisu tožena stranka ni sledila, saj je v očitnem nasprotju s prvotno poslano dokumentacijo, to je s podatkom na računu, obenem pa ni podprt z nobenim drugim dokazom. Tudi dopisu priloženih fotografij ne more šteti kot verodostojnih, ker so možne raznovrstne manipulacije s podatki datotek, fotografije pa so bile predložene v fizični obliki, pri kateri podatkov o datoteki niti ni mogoče preveriti. Drugih verodostojnih dokazov tožnik ni predložil. Glede na to je tožena stranka štela, da je bila naložba izvedena dne 3. 5. 2018. Sklicuje se tudi na sodno prakso, ki račun obravnava kot dokument, ki vsebuje verodostojne podatke in ima večjo dokazno moč kot izjava, toliko bolj zaradi tega, ker sta predvsem vlagatelj in posredno tudi izvajalec zainteresirana za izid postopka.

15. Prav tako zavrača tožbene navedbe, da zaključni sloj fasade ni relevanten v kontekstu dodeljene pravice do nepovratne finančne spodbude, ker Javni poziv v petem odstavku 1. F točke določa, da priznani stroški vključujejo nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema, torej tudi zaključnega sloja. Prav tako je iz odločbe razvidno, da je bila višina spodbude določena na podlagi priznanih stroškov, kot izhajajo iz vloge predloženega predračuna št. 15-2017 z dne 3. 4. 2017, na katerem je naveden strošek izvedbe fasade v celoti. V zvezi s tožbenim predlogom zaslišanja prič ter postavitvi izvedenca, tožena stranka opozarja, da je imel tožnik možnost navajati dejstva in predlagati dokaze v podkrepitev svojih navedb že tekom upravnega postopka, v katerem zaslišanja prič in postavitve izvedenca ni predlagal, zato predstavlja njegov predlog nedopustno tožbeno novoto.

16. Napačno uporabo materialnega prava pa tožena stranka v izogib ponavljanju prereka z vsemi navedbami kot do sedaj in dodatno pojasnjuje, da so določila ZDDV-1 za ta spor irelevantna, saj materialnopravno podlago za dodelitev pravice predstavlja Javni poziv, ki določa pogoje za dodelitev pravice in izplačilo spodbude ter med drugim določa tudi, da se datum izdaje računa, iz katerega nedvomno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, šteje za datum zaključka naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih dokumentaciji o zaključku naložbe, ne izhaja drugače. 17. V zvezi s kršitvijo pravil postopka tožena stranka pojasnjuje, da je ocenila vse s strani tožnika predložene dokaze in v izpodbijani odločbi navedla, da dopisu ni sledila, ker ni podprt z nobenim drugim dokazom. Ker je vsebina dopisa nasprotujoča z vsebino prvotno predloženega računa in ni podkrepljena z nobenim drugim dokazom, je tožena stranka sledila vsebini računa. V nasprotno je niso prepričale niti fotografije, ker verodostojnosti ni bilo mogoče preveriti. Sodišču iz navedenih razlogov predlaga, da tožbeni zahtevek zavrne in tožniku naloži v plačilo stroške tožene stranke.

18. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi navedel, da vztraja pri svojih tožbenih trditvah in pojasnil, da ima tožena stranka glede dokazne vrednosti fotografij dvojna merila, saj je v sami pogodbi o izplačilu nepovratne finančne spodbude upoštevala fotografije, ki naj bi dokazovale vrsto in debelino novo vgrajenega toplotno izolacijskega materiala in ni zahtevala predložitve fotografij v elektronski obliki, sedaj pa enakega standarda ne uporablja v predmetnem sporu. Navaja tudi, da je zaradi različnih meril za presojo predloženih fotografij, dejansko stanje ostalo nepopolno oziroma celo zmotno ugotovljeno, izdana je bila napačna in nezakonita odločba. Ne držijo navedbe tožene stranke, da je treba naknadno predložena dejstva presojati ob upoštevanju dejstva, da je vlagatelj postopka in izvajalec zainteresiran za konec postopka, saj so bila predložena verodostojna in resnična dokazila. Vztraja pri navedbah iz tožbe, ki jih potrjujejo tudi določila Javnega poziva in ki se nanašajo na obveznost izvedbe celotnega fasadnega sistema. Prav tako prereka navedbe tožene stranke, da priznani stroški vključujejo nakup in izgradnjo celotnega fasadnega sistema, torej zaključnega sloja in da toplotna izolacija brez zaključnega sloja ne bi dosegla enakih učinkov z gradbeno fizikalnega vidika, kot celotni fasadni sistem. Zatrjuje in je tudi izkazal oziroma dokazal, da je bila celotna naložba izvedena do roka. Navedbe o potrebnosti zaključnega sloja je navedel zgolj iz previdnosti. V zvezi z datumom izstavljenega računa, pa posebej poudarja, da je treba navedbe o določbah ZDDV-1 upoštevati skupaj s tožbenimi navedbami glede razlage dopolnilne vloge za izplačilo, v kateri je izvajalec del jasno navedel, da je račun za opravljanje dela izstavil nekaj dni po zaključku vseh del na objektu.

19. Dejstvo je, da sodišče v upravnem sporu ni vezano na dokazne predloge strank in lahko izvede vse dokaze, za katere meni, da bodo pripomogli k razjasnitvi zadeve in k zakoniti in pravilni odločitvi. Zato je treba za zakonito in pravilno odločitev o odvzemu odobrene finančne spodbude izvesti vse predložene listinske dokaze ter zaslišati zakonitega zastopnika izvajalca del ter predlagane priče, ki bodo vedele povedati, kdaj je bila investicija v celoti zaključena. V upravnem postopku je bilo še kršeno načelo materialne resnice, ker tožena stranka ni pravilno in popolno ugotovila dekanskega stanja in je predloženo dopolnitev vloge povzela napačno. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

20. V drugi pripravljalni vlogi pa tožnik prereka vse tožbene navedbe v zvezi z manipulacijo na fotografijami in prilaga CD s fotografijami v elektronski obliki, v formatu .jpg, ki jih je tožena stranka na svoj elektronski naslov prejela 28. 1. 2019. 21. Tožena stranka prereka tožnikove navedbe, v kolikor se izrecno ne strinja z njimi in dodaja, ter pojasnjuje, da je podatek o nastanku fotografije mogoče spremeniti tako, da dejanski datum nastanka posnetka ni viden oziroma je razviden drugačen datum. Če bi tožena stranka razpolagala s fotografijami v elektronski obliki, bi podatek, kot izhaja iz fotografij, sicer lahko preverila, ne bi pa nujno dokazoval dejanskega nastanka posnetka.

22. Oporeka tudi trditvi, da je imela dvojna merila glede dokazne vrednosti fotografij. Sporen je namreč datum njihovega nastanka in ne to kar sama fotografija prikazuje, torej posamezne faze izvedbe fasadnega postopka. Prav tako je namen fotografij, ki jih zahteva tožena stranka kot del zaključne dokumentacije, da izkažejo ustrezno debelino in vrsto toplotne izolacije, pri čemer datum nastanka posnetka niti ni bistven. V nadaljevanju pojasnjuje tudi, da je v skladu z Javnim pozivom treba upoštevati izvedbo celotnega fasadnega sistema, skupaj z zaključnim slojem, kar izhaja tudi iz načina izračuna višine nepovratne finančne spodbude in njihove maksimalne vrednosti, kar naj dokazujejo tudi fotografije. V zvezi s presojo fotografij kot dokaza o časovni izvedbi naložbe pa tožena stranka pojasnjuje, da ne tržijo tožnikove navedbe, da za takšne ocene nima strokovnega znanja. S področja informacijske tehnologije ima namreč zaposleno osebo, katere mnenje je bilo temelj za dokazno oceno fotografij. Predlaga tudi zaslišanje priče J. R. in predlaga, da sodišče tožbo zavrne in toženi stranke vrne stroške postopka.

K I. točki izreka:

23. Tožba je utemeljena.

24. V obravnavanem primeru je sporna odločitev upravnega organa o odvzemu pravice do pridobljenih sredstev, dodeljenih z odločbo o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude za naložbo v ukrep F - toplotna izolacija fasade starejše eno - dvostanovanjske stavbe, št. 36014-9408/2017-3 z dne 21. 7. 2017, ker je tožena stranka zaključila, da je tožnik zamudil rok za zaključek naložbe 9 mesecev od vročitve odločbe, ki je iztekel 25. 4. 2018. 25. Uvodoma je sodišče obravnavalo tožbeni ugovor, da je bila sporna investicija zaključena v roku, določenem v Javnem pozivu in skladno s Pogodbo o izplačilu nepovratne finančne spodbude, št. 36014-9408/2017 P 1 z dne 21. 7. 2017. Tožnik namreč v tožbi in pripravljalnih vlogah navaja, da so bila razpisana in v Javnem pozivu določena dela zaključena že pred 25. 4. 2018, kar naj bi potrjevala izjava izvajalca v dopisu oziroma dopolnitvi vloge. V slednji je namreč izvajalec navedel, da so bila dela na objektu zaključena 28. 3. 2018. Tožnik meni, da zaključni del fasade v kontekstu razpisanega ukrepa ni relevanten. Sodišče navedeni tožbeni ugovor zavrača, saj določba petega odstavka 1. F točke Javnega poziva izrecno določa, da priznani stroški vključujejo med drugim nakup in vgradnjo celotnega fasadnega sistema, kar podrazumeva tudi zaključni sloj, ki ga je tožnik pravilno upošteval tudi v predračunu št. 15-2017 z dne 3. 4. 2017. Na dejstvo, da je zaključni sloj fasade sestavni del razpisnih pogojev, napotujejo tudi določbe 8. poglavja Javnega poziva „Pogoji za izplačilo nepovratne finančne spodbude“.

26. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi nesporno, da je Javni poziv v 8. poglavju točka b, izrecno določil rok za zaključek naložbe, 9 mesecev od dokončnosti odločbe o podelitvi pravice do nepovratne finančne vzpodbude, ki je iztekel 25. 4. 2018. Prav tako v zadevi ni sporno, da Javni poziv določa tudi, da se datum izdaje računa, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, šteje za datum zaključka naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih dokumentaciji o zaključku naložbe, ne izhaja drugače. 27. V obravnavani zadevi listine predloženega upravnega spisa izkazujejo, da je tožnik toženi stranki dne 9. 5. 2018, torej v roku iz c točke 8. poglavja Javnega poziva, posredoval račun, št. 26-2018 z datumom 3. 5. 2018 in datumom valute 7. 5. 2018, ki mu je priložil fotografije stanovanjske stavbe na naslovu .... Sodišče ugotavlja tudi, da je tožnik s predložitvijo računa in fotografijami stanovanjskega objeta, ki dokazujejo izvedbo vrste in debeline novo vgrajenega toplotno izolacijskega materiala, tako da je na posnetku viden tudi merilni trak ob vgrajenem materialu in fotografije vseh strani stavbe po izvedbi izolacije (vključno z izvedenim zaključnim slojem fasade) in tako da so vse fasade v celoti vidne, sledil določbam 8. poglavja Javnega poziva „Pogoji za izplačilo nepovratne finančne spodbude“.

28. Listine predloženega upravnega spisa nadalje izkazujejo, da je tožena stranka s pozivom za dopolnitev z dne 14. 8. 2018, tožnika pozvala k dopolnitvi dokumentacije za izplačilo dodeljene spodbude, ki ga je oprla na določbo 2. člena Pogodbe o izplačilu nepovratne finančne spodbude, št. 36014-940872017 P 1, ki jo je tožnik s toženo stranko podpisal 15. 9. 2017 (v nadaljevanju Pogodba). Tožniku je v navedenem pozivu pojasnila, da na podlagi predloženega računa in v njem navedenega datuma opravljene storitve 3. 5. 2018, sklepa, da je bila investicija zaključena po roku za zaključek naložbe in ga iz tega razloga pozvala, da ji predloži „verodostojen dokument o opravljenih delih, ki bi morebiti izkazoval, da so se dela vgradnje toplotne izolacije fasade zaključila pred rokom za zaključek naložbe, torej pred 25. 4. 2018.“ Tožena stranka je tožnika v navedem pozivu opozorila tudi, da bo v nasprotnem primeru upoštevala datum izdanega računa, ki izkazuje zaključek naložbe.

29. Kot je sodišče že pojasnilo, Javni poziv v b. točki 8. poglavja izrecno določa, da se datum izdaje računa, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, šteje za datum zaključka naložbe, če iz podatkov na računu oziroma posameznih verodostojnih dokumentov, priloženih dokumentaciji o zaključku naložbe, ne izhaja drugače. Navedena določba je povzeta tudi v drugem odstavku 2. člena Pogodbe. Prav tako je v 2. členu Pogodbe, ki določa, kaj mora vsebovati dokumentacija o zaključku naložbe, povzeta določba c točke 8. poglavja Javnega poziva, ki v dokazne namene, kot obvezno prilogo računa, zahteva tudi predložitev fotografij.

30. Tožnik je sledil pozivu tako, da je vlogo dne 22. 8. 2018 dopolnil z izjavo izvajalca del, ki ji je priložil fotografije končanja toplotne izolacije stanovanjskega objekta, iz katerih je razviden datum njene vgradnje, ter pojasnil, da je bila izvedena 28. 3. 2018. Pojasnil je tudi, da je bilo z izvedbo zaščitnega sloja, zaradi slabega vremena, treba počakati nekaj dni in da je bil zaključni sloj fasade izveden nekaj dni pred izdajo računa.

31. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožena stranka na podlagi navedene dopolnitve štela, da tožnik ali izvajalec del nista predložila nobenega dokaza, ki bi izkazoval drugačen datum izvedbe naložbe in ne 3. 5. 2018, kot je navedeno na računu, fotografije pa ne izkazujejo datuma zaključka naložbe. Sodišče se ob upoštevanju prej omenjene domneve, da datum izdaje računa, iz katerega nedvoumno izhaja, da je naložba v celoti izvedena, šteje za datum zaključka naložbe, strinja z ugotovitvijo tožene stranke, da računu priložene fotografije (z zaključnim slojem fasade) ne dokazujejo, kdaj je bila naložba zaključena, dokazujejo pa (samo) njeno celotno izvedbo.

32. Sodišče meni, da je bila odločitev tožene stranke preuranjena. Temelji namreč na sicer pravilnem povzetku izvajalčeve (tožnikove dopolnitve vloge) izjave, da je bil zaključni sloj fasade izveden nekaj dni pred izdajo računa, ki tudi po presoji sodišča ne dokazuje datuma zaključka naložbe in je le ta še vedno negotov in neobrazloženi dokazni oceni naknadno priloženih fotografij.

33. Tožnik šele v tožbi (izpodbijani akt je bil izdan v enostopenjskemu postopku, zato sodišče teh navedb ni štelo kot tožbeno novoto) navaja, da je bila celotna investicija zaključena do 21. 4. 2018, kar bi lahko izpovedale tudi zaslišane priče, ki so dne 23. 4. 2018 pri tožniku praznovale rojstni dan, torej predlaga izvedbo dodatnega dokaza o datumu zaključka naložbe.

34. Sodišče v tej zvezi ponovno poudarja, da se določbe Javnega poziva izrecno sklicujejo na dokazila (fotografije), kot dokaza izvedbe investicije, opozarja pa, da je tožnik slednje računu tudi priložil. Ker Javni poziv ne določa, kako morajo biti priložene fotografije opremljene (datum nastanka fotografije in vir), je sicer po presoji sodišča zahteva, da tožnik predloži verodostojen dokument o zaključku naložbe utemeljena in ne nasprotuje določilom Javnega poziva, vendar je ponovno nejasna, toliko bolj, ker sodišče tudi iz odgovora tožene stranke na tožbo z dne 19. 11. 2018 sklepa, da tožena stranka tudi fotografij, opremljenih z izpisanimi podatki o datoteki, zaradi možnih manipulacij, tudi zato, ker so bile priložene v fizični obliki in podatkov o datoteki ni mogoče preveriti, ne šteje kot verodostojen dokaz. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da bi morala tožena stranka, ob upoštevanju določbe 4. člena ZUP in na tej podlagi 7. člena ZUP, v povezavi s 67. členom ZUP, tožnika v pozivu natančno poučiti, v čem so pomanjkljivosti njegove vloge in natančno navesti, kako in na kakšen način naj jih odpravi. Po presoji sodišča poziv za dopolnitev dokumentacije za izplačilo spodbude z dne 14. 6. 2018 nima prej navedene vsebine, saj od tožnika zahteva zgolj predložitev verodostojnega dokumenta, ki ga ne poimenuje in ne postavi zahtev po določenih lastnostih tega dokumenta, da bi lahko štel za verodostojnega.

35. V nadaljevanju pa je sodišče presojalo tudi tožbeni ugovor procesnih kršitev, ker se tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelila do predloženih dokazov. Sodišče je že pojasnilo, da se je tožena stranka v odgovoru na tožbo opredelila do dokazne vrednosti predloženih fotografij, posredovanih na podlagi poziva za odpravo pomanjkljivosti in navedla, da priložene fotografije ne dokazujejo, kdaj je bila naložba zaključena.

36. Sodišče opozarja, da pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti oziroma nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zato razlogov, ki jih toženka navaja šele v odgovoru na tožbo, sodišče pri presoji zakonitosti ni moglo upoštevati. Iz navedenih razlogov po presoji sodišča izpodbijana odločitev ni obrazložena tako, da bi jo bilo mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev odločb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

37. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijani akt na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti, pri tem pa je vezana na mnenje sodišča glede uporabe postopkovnih določb ZUP ter tožnika poučiti, katere dokaze šteje verodostojne. Če so to fotografije (kar bi bilo skladno z določbami Javnega poziva in Pogodbe), potem bo morala tožnika opozoriti tudi, kdaj se štejejo posnete fotografije za verodostojne in pri tem upoštevati v tem delu nejasne ali pomanjkljive določbe Javnega poziva, kar lahko pomeni tudi, da bi morala tožena stranka dopustiti tudi izvedbo drugih dokazov, s katerimi bi dokazovala (ob že obstoječih dokazih, kot so priložene fotografije), datum zaključka naložbe.

K II. točki izreka:

38. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve, upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

39. Ker je bila zadeva rešena na glavni obravnavi, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, se mu priznajo stroški v višini 90,00EUR (tretji odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).