Jedro

Terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij so v postopku izvršbe na nepremičnino prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih 1. do 7. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za novo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se iz kupnine za prodane nepremičnine ID znak 3/10-0, 3/21-0 in 3/25-0 v višini 170.400,00 EUR poplačajo najprej izvršilni stroški upnikov (1. točka izreka), da se iz preostanka kupnine poplača prednostna terjatev upnika Republika Slovenija (2. točka izreka), dalje je sklenilo, da se iz preostanka kupnine poplačajo še prednostne terjatve D. B., Z. I. in L. M. (3., 4. in 5. točka izreka), nato pa še sklenilo, da se iz preostanka kupnine delno poplača prednostna terjatev zastavnega upnika T. d. o. o. (6. točka izreka), v preostanku pa terjatev tega upnika ostane nepoplačana (7. točka izreka). Končno je še ugotovilo, da ostanejo nepoplačane terjatve ostalih upnikov (8. točka izreka).

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik T. d. o. o. Navaja, da se skladno s sodno prakso vse terjatve in 2. in 3. točke 197. člena ZIZ, ne le prispevki za socialno zavarovanje, prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje, zapadle za več kot eno leto nazaj, pa po času pridobitve zastavnih pravic. Terjatve D. B., Z. I. in L. M. so zapadle dne 28. 2. 2014, kar je več kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi dne 26. 11. 2015. Glede na navedeno ne gre za terjatve, ki so lahko poplačane prednostno pred terjatvijo hipotekarnega upnika. Predlaga razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje in povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upniki D. B., Z. I. in L. M. so na pritožbo odgovorili in navedli, da stališče pritožnika ni v skladu z določbo 197. člena ZIZ. Terjatev pritožnika je bila v zemljiško knjigo vpisana šele v letu 2016. Ustavno sodišče je 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ razveljavilo le glede zakonitih preživnin, saj niso dohodek, ki bi bil pridobljen z delom, vse ostale terjatve pa je ohranilo nespremenjene. Če bi pritožbeno sodišče menilo drugače, predlagajo prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Priglašajo stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V dani zadevi med strankami ni spora, da so terjatve upnikov – delavcev zapadle več kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnin kupcu. Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam upnika T. d. o. o., da je 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ treba razlagati tako, da so vse terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena, tudi terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij, prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Tako po oceni pritožbenega sodišča, kakor tudi enotnega mnenja izvršilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani ter večine sodišč iz območja Republike Slovenije (prim. Sodnikov informator št. 1/2015 str. 18; na izvršilni šoli izvršilnih sodnikov v letu 2015), je večinska praksa sodišč, da je bil namen zakonodajalca, da obravnavana omejitev velja za vse terjatve iz 3. točke 197. člena ZIZ in ne le za terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.

7. ZIZ v prvem odstavku 197. člena določa, katere terjatve se poplačajo najprej in po kakšnem vrstnem redu iz zneska, dobljenega s prodajo. Absolutno prednost pri poplačilu imajo v skladu s 1. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ stroški izvršilnega postopka, v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodane nepremičnine in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena med drugim tudi terjatve iz naslova delovnih razmerij. ZIZ v 3. točki 197. člena določa, da imajo poleg terjatev iz naslova zakonite preživnine prednost ter vrstni red pri poplačilu tudi terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, nadalje terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne. V drugem odstavku 197. člena ZIZ je določeno, da se terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena (razen davka na dodano vrednost oz. davka na promet nepremičnin) poplačajo le, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom. Po tretjem odstavku 197. člena ZIZ pa se čas, ki je določen v 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

8. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je bilo besedilo člena enako vsebovano oziroma strukturirano tudi že v prej veljavnem 172. členu Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78 s spremembami, v nadaljevanju ZIP). Tudi v starejši sodni praksi ni bilo nobene dileme o tem, da so se kot privilegirane terjatve štele vse terjatve, navedene v 3. točki prvega odstavka 172. člena ZIP, ki so zapadle v plačilo v zadnjem letu od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi.(1) Že sama taka razlaga 197. člena ZIZ daje terjatvam iz naslova delovnih razmerij prednost pri poplačilu oziroma prednost pred drugimi terjatvami, ki so zavarovane z zastavno pravico oziroma terjatvami upnikov, na podlagi katerih je sodišče dovolilo izvršbo oziroma zemljiški dolg ter pred nadomestili za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo.

9. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je na ta način privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov. Z drugimi besedami se prednost pri poplačilu take terjatve kaže v tem, da upravičencu niti ni treba vložiti predloga za izvršbo in je prednostno poplačan, če svojo terjatev pravočasno priglasi in razpolaga z izvršilnim naslovom. Na ta način taka terjatev deli enako usodo s terjatvami iz naslova preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti oziroma izgube delovnih zmožnosti, terjatvami iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in terjatvami prispevkov za socialno zavarovanje. Po oceni pritožbenega sodišča je zakonodajalec že na takšen način takšno terjatev privilegiral skupaj s prej naštetimi terjatvami pred vsemi drugimi terjatvami.

10. Nadaljnji razlog, ki nakazuje na to, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, je tudi v tem, da mora sicer hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev, ravno zato pa je zakonodajalec za izenačitev in varstvo njegovega položaja poskrbel na način, da je poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev omejil na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in na ta način negotovost hipotekarnega upnika odpravil. Privilegirane oziroma prednostne terjatve imajo prednost pri poplačilu pred vsemi ostalimi terjatvami ostalih upnikov ne glede na dobro vero ali vrstni red pridobitve zastavne pravice, kot tudi pred tistimi, pridobljenimi z zastavo pravico v najboljšem vrstnem redu.

11. Peti odstavek 198. člena ZIZ jasno določa, da se po plačilu terjatev iz prvega odstavka 198. člena ZIZ poplačajo terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (torej tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine) za čas, za katerega se ne poplačajo po omenjenih določbah. Takšno zakonsko besedilo pa nedvoumno kaže na razlago, da so vse terjatve iz 1. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (terjatve, ki so zapadle več kot eno leto za nazaj) pa zgolj po času pridobitve zastavnih pravic. Opisano stališče podpira tudi pravna teorija.(2)

12. Res je sicer Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-47/15-8 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ razveljavilo (le) kolikor naj bi urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi, vendar pa je pri tem izhajalo iz razlage, na katero je bil vezan predlagatelj zahteve, saj ta izpodbijane določbe glede na odločitev inštančnega sodišča ni mogel razlagati na mogoč, dosegljiv način, ki ga bi sam štel za ustavno skladnega oziroma ni mogel sprejeti ustavno skladne odločitve brez odločitve Ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona. Ustavnost je zato ocenilo na podlagi razlage, ki vsem terjatvam iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (z izjemo prispevkov, kjer naj bi veljala omejitev za eno leto), daje prednost pri poplačilu, ne glede na njihovo zapadlost. Zato se ni odločilo za interpretativno odločbo (5. in 6. točka obrazložitve citirane ustavne odločbe).

13. Višje sodišče za ustavno skladno razlago šteje razlago, ki jo je podalo v tem sklepu. Skladno s prvim odstavkom 23. člena Zakona o ustavnem sodišču sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. Upniki D. B., Z. I. in L. M. so v tej zadevi prvič predlagali prekinitev postopka in začetek postopka za oceno ustavnosti 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Višje sodišče meni, da obravnavana določba ni protiustavna, če se razlaga na navedeni ustavno skladen način, ter ne sprejema stališča upnikov, da so njihove terjatve izjema, ker gre za dohodek, pridobljen z delom. V razmerju do hipotekarnih upnikov gre za podobno ravnovesje interesov, kot v primeru njih in preživninskih upravičencev, ki bi ga v korist preživninskih upravičencev zaradi dodatnega javnega interesa po varstvu koristi otrok celo bilo moč lažje prevesiti v korist upravičencev, pa tega tudi Ustavno sodišče ob uporabi testa sorazmernosti ni storilo. Res so dolžnikovi delavci v njihovih notranjih razmerjih sicer bili šibkejše stranke, vendar pa tudi v primeru stečaja dolžnika njihove terjatve ne bi imele prednosti, saj so skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju prednostne terjatve le plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev (glede na v času izdaje sklepa o poplačilu veljavno ureditev, pred tem pa za zadnje tri mesece) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V danem primeru glede terjatev, ki so zapadle več kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi, tako pretehta pravica hipotekarnih upnikov, zavarovana v 33. členu Ustave RS.

14. Višje sodišče nadalje ob preizkusu sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje iz celotne kupnine za tri nepremičnine poplačalo izvršilne stroške vseh upnikov pa tudi terjatve upnikov – delavcev, čeprav v tej zadevi niso vsi upniki, tudi ne delavci in upnik iz vodilnega spisa, predlagali izvršbe na vse tri nepremičnine. Glede na navedeno je napačno že samo izhodišče za poplačilo, kot ga je določilo sodišče prve stopnje, višje sodišče pa glede na te pomanjkljivosti o načinu poplačila ne more odločiti kot prvo.

15. Glede na navedeno je bilo pritožbi treba ugoditi ter glede na upnikov pravni interes in glede na to, da 8. točka izreka predstavlja le ugotovitveni sklep, ki niti ne more postati pravnomočen, izpodbijani sklep razveljaviti v 1. do 7. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

16. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva dana izhodišča, pri čemer naj sklep obrazloži tako, da bo navedlo, katere terjatve se poplačajo in po kakšnem vrstnem redu, ter razloge za svojo odločitev. Pri tem naj upošteva, da se upniki, ki niso predlagali izvršbe na določeno nepremičnino, iz te nepremičnine ne morejo poplačati. Prav tako naj v primeru morebitnega poplačila terjatev iz delovnega razmerja obrazloži, zakaj šteje, da se v korist upnikov poplačajo tudi terjatve države iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno zavarovanje, glede na to, da za upnike te terjatve predstavljajo nedenarne terjatve, za katere ZIZ sicer predvideva drugačen način izvršitve.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče pridržalo za novo odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Miha Štrukelj LJ, prispevek v knjigi GV, Podjetje in delo, št. 8/1996, točka I/7; dr. Borivoj Starović v komentarju Zakona o izvršilnem postopku (leto 1991) k členu 172, str. 453. Op. št. (2): Dr. Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnem postopku, „Pravo“ d.o.o., Novi Sad, 1991, stran 452 in 453.