Jedro

ZNP v 47. členu res omogoča, da sodišče osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost, ne zasliši, če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče, vendar to ne pomeni, da lahko zaslišanje opusti, ne da bi svojo odločitev obrazložilo. Gre namreč za izjemo od pravice do zaslišanja, zato je to izjemo treba tolmačiti ozko in odstop od pravila obrazložiti.

Izrek

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ajdovščini delno odvzelo poslovno sposobnost nasprotnemu udeležencu.

Zoper sklep se pritožujejo predlagatelj in v skupni pritožbi nasprotni udeleženec in njegova skrbnica.

Nasprotni udeleženec v pritožbi, ki jo je vložil skupaj s skrbnico, predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni in predlog zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi. Navaja, da ga sodišče ni zaslišalo v skladu z določbo 47. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), v sklepu svoje odločitve tudi ni obrazložilo, zaradi česar je zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP. Namen zaslišanja je namreč v tem, da si sodišče ustvari neposredno sliko o tem, v kakšnem stanju je nasprotni udeleženec, zaslišanje bi bilo lahko izvedeno tudi v Domu upokojencev, kjer nasprotni udeleženec biva.

Nasprotnemu udeležencu in njegovi skrbnici je bila odvzeta tudi pravica do kontradiktornega postopka s tem, ko sodišče dopolnitve izvedeniškega mnenja ni izročilo njunemu pooblaščencu. Slednji je šele po faksu s strani skrbnice prejel mnenje in vabilo na glavno obravnavo, ki mu ga sodišče prav tako ni vročilo. Pooblaščenec je zaprosil za preložitev naroka, vendar sodišče njegovemu predlogu ni ugodilo. Pooblaščenec se naroka ni mogel udeležiti, podana je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Eno temeljnih načel predmetnega nepravdnega postopka je tudi preiskovalno načelo. Nasprotni udeleženec in skrbnica sta v odgovoru na predlog podala pripombe na izvedensko mnenje ter navedla, v kakšnih razmerah je potekal razgovor med nasprotnim udeležencem in izvedencem. Izvedenec je na nekatere pripombe odgovoril zgolj pavšalno, na druge pa sploh ne, zato bi sodišče nejasnosti moralo razčistiti s postavitvijo novega izvedenca. Sodišče bi kot pričo moralo zaslišati tudi dr. J. K., kar je na naroku skrbnica (laično) predlagala, in notarja A. R., ki je dne 17.10.2008 z nasprotnim udeležencem opravil razgovor, da je presodil, da slednji lahko veljavno sklepa pogodbo o preužitku.

Odločitev sodišča v zadevi je preuranjena, saj je sodišče le slepo sledilo izvedencu. Izvedenec je tako povedal, da je svoj prihod najavil upravi doma, kar ne pomeni, da je bil o tem obveščen tudi nasprotni udeleženec, v mnenju je zapisal, da nasprotni udeleženec ni bil sposoben opravljanja enostavnih matematičnih operacij z enoštevilčnim številom, kot izhaja iz testa KPSS pa gre za nalogo z računanjem z dvomestnimi števili, ko je treba odštevati od 100 po 7. Nadalje je izvedenec štel nasprotnemu udeležencu v škodo, da je urejanje finančnih zadev prepustil hčerki in ni upošteval, da se je tako odločil zaradi svoje težje telesne okretnosti in da je to običajna praksa oskrbovancev.

Sodišče se ni opredelilo do izjave predstavnice CSD A., ki je potrdila, da je bila pri nasprotnem udeležencu na obisku ter da se je z njim prav normalno pogovarjala.

Predlagatelj se pritožuje prav tako iz vseh pritožbenih razlogov, ker sodišče ni odvzelo poslovne sposobnosti v celoti. Sodišče je namreč pri tem ravnalo po občutku in po subjektivnem razpoloženju, saj je na podlagi izvedenskega mnenja indiciran popoln odvzem poslovne sposobnosti, sodišče pa je ne glede na to mnenje odločilo drugače. Taka odločitev je bila sprejeta izključno iz razloga, ker je bila skrbnica nasprotnega udeleženca, sicer njegova hči in sestra predlagatelja, dolga leta zaposlena na sodišču v Ajdovščini in bila sodelavka tudi sodnika. Sodišče se je s takim zaključkom postavilo v vlogo izvedenca.

Sodišče ni upoštevalo določb ZNP, saj je skrbnico upoštevalo kot zastopnico nasprotnega udeleženca, čeprav zakon določa, da ima skrbnik položaj udeleženca v postopku. Skrbnik ima nalogo zgolj zavarovati prizadeto osebo, ne pa v postopku nastopati v njenem imenu.

Sodišče je kršilo tudi določbo 56. člena ZNP, saj ob prejemu predloga tega ni zaznamovalo v zemljiški knjigi. Že po vloženem predlogu je namreč prišlo do sklenitve pogodbe o preužitku med nasprotnim udeležencem in začasno skrbnico in do prenosa nepremičnin. Zato je pri Okrožnem sodišču v Novi Gorici v teku postopek na ugotovitev ničnosti omenjene pogodbe.

Pritožbi sta utemeljeni.

Predlagatelj ima sicer načeloma prav, da skrbnica ni zastopnica nasprotnega udeleženca v postopku zaradi odvzema poslovne sposobnosti, pač pa ima položaj udeleženca v postopku, kar pomeni, da nastopa samostojno in ne v imenu osebe, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost. Obravnavani nepravdni postopek je potekal tako, da sodišče nasprotnega udeleženca ni zaslišalo niti ga ni nikoli videlo. V taki situaciji je namen postavitve skrbnika po 46. členu ZNP ravno v tem, da skrbnik skrbi za interese nasprotnega udeleženca. Skrbnica je bila zato upravičena podati pripombe na izvedensko mnenje in zahtevati zaslišanje nasprotnega udeleženca. Pooblastilo pooblaščencu pa sta podpisala oba, nasprotni udeleženec in skrbnica, tako da je ta lahko v postopku nastopal kot pooblaščenec obeh. Očitana kršitev postopka zato ni podana.

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 47. členu res omogoča, da sodišče osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost, ne zasliši, če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče, vendar to ne pomeni, da lahko zaslišanje opusti, ne da bi svojo odločitev obrazložilo. Gre namreč za izjemo od pravice do zaslišanja, zato je to izjemo treba tolmačiti ozko in odstop od pravila obrazložiti (posebej ob upoštevanju izjave delavke CSD na naroku o poteku njenega pogovora z nasprotnim udeležencem). Izpodbijani sklep o tem, zakaj nasprotni udeleženec ni bil zaslišan, nima razlogov, in se ga ne da preizkusiti in ga je že iz tega razloga potrebno razveljaviti (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom ZNP).

Nasprotni udeleženec in skrbnica sta na izvedensko mnenje podala pripombe. Res je sicer, da na izrecen poziv sodišča, ali zahteva zaslišanje izvedenca, skrbnica ni odgovorila, vendar to ne pomeni, da sodišču ni treba obrazložiti, zakaj je sledilo zaključkom izvedenca. Posebej še, ker je očitno tudi samo imelo pomisleke, saj je kljub izvedenčevi ugotovitvi, da nasprotni udeleženec iz medicinskih razlogov sploh ni sposoben skrbeti za svoje koristi, odločilo, da bo lahko še vedno samostojno sklepal pravne posle, vendar z odobritvijo skrbnika ali CSD. Iz izpodbijanega sklepa ni razvidna dokazna ocena izvedenskega mnenja, zato se je ne da preizkusiti in pritožbeno sodišče ne more odgovoriti na pritožbene navedbe predlagatelja na eni strani ter nasprotnega udeleženca in skrbnice na drugi strani.

Odvzem poslovne sposobnosti predstavlja hud poseg v pravice nasprotnega udeleženca, kar narekuje skrbno postopanje sodišča. V ponovljenem postopku bo moralo zato sodišče po možnosti zaslišati nasprotnega udeleženca (nasprotni udeleženec namreč želi biti zaslišan) ali pa obrazložiti, zakaj tega ne bo storilo ter razčistiti vse nejasnosti v zvezi z izvedenskim mnenjem. Opredeliti se bo moralo do pripomb v zvezi z metodologijo dela izvedenca in jasno ugotoviti, v kolikšnem obsegu je nasprotni udeleženec sploh sposoben skrbeti za svoje potrebe.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.