Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija je pri ugotavljanju razlogov za obnovo postopka v obnovitvenem postopku še bolj omejena, kot v drugih postopkih, saj je glede dovoljenosti obnove za preizkus dejansko odprto samo vprašanje pravilne uporabe določbe 421. člena ZPP-77. Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po določbi 4. in 9. točke 421. člena ZPP-77, bi bila v spornem primeru obnova postopka dovoljena le, če bi revident razpolagal s kazensko sodbo, v kateri bi bile ugotovljene krive izpovedi prič ali če bi revident izvedel za nova dejstva ali pridobil nove dokaze, ki niso bili uporabljeni v prejšnjem postopku, zaradi katerih bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Ker revident (dejanska ugotovitev) takih dokazov ni predložil, kar sta pravilno ugotovili nižji sodišči, je v skladu z veljavnimi predpisi pravilna in zakonita odločitev, da se obnova postopka ne dovoli.
Revizija se zavrne.
Prvostopenjsko sodišče je z obravnavanim sklepom zavrnilo tožnikov predlog, da se dovoli obnova postopka, ki je bil pravnomočno končan z odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1368/94 z dne 14.1.1995, v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani, opr. št... z dne 14.1.1995, preizkušen pa tudi v revizijskem postopku s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. VIII Ips 192/95 z dne 16.5.1996, saj je sodišče ugotovilo, da niso podani obnovitveni razlogi.
Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika zoper prvostopenjski sklep kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Zoper pravnomočen sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil laično revizijo. V njej je obširno navajal sporno dejansko stanje in obrazložil, zakaj meni, da je sodišče v njegovem primeru odločalo nezakonito. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijani sklep in sklep sodišča prve stopnje.
Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 in 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bil sklep sodišča prve stopnje izdan 8.4.1999, torej pred uveljavitvijo zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99), saj je ta pričel veljati 14. julija 1999, zato je bilo treba v sporni zadevi glede na določbo prvega odstavka 498. člena ZPP postopek nadaljevati po določbah ZPP-77. Čeprav je revizija prispela na pristojno sodišče po roku, določenem v prvem odstavku 382. člena ZPP-77, je sodišče revizijo obravnavalo kot pravočasno glede na določbe sedmega odstavka 113. čena ZPP-77. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77 ter na pravilno uporabo materialnega prava.
Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki se upošteva po uradni dolžnosti (386. člen ZPP-77), drugih bistvenih kršitev pa ni niti ugotavljalo, saj jih revizija ni uveljavljala.
Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijanega sklepa v delu, kjer se revizija nanaša na ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo.
Revizija je pri ugotavljanju razlogov za obnovo postopka v obnovitvenem postopku še bolj omejena, kot v drugih postopkih, saj je glede dovoljenosti obnove za preizkus dejansko odprto samo vprašanje pravilne uporabe določb 421. člena ZPP-77. Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po določbi 4. in 9. točke 421. člena ZPP-77, bi bila v spornem primeru obnova postopka dovoljena le, če bi revident razpolagal s kazensko sodbo, v kateri bi bile ugotovljene krive izpovedi prič ali če bi revident izvedel za nova dejstva ali pridobil nove dokaze, ki niso bili uporabljeni v prejšnjem postopku, zaradi katerih bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. Ker revident (dejanska ugotovitev) takih dokazov ni predložil, kar sta pravilno ugotovili nižji sodišči, je v skladu z veljavnimi predpisi pravilna in zakonita odločitev, da se obnova postopka ne dovoli.
Zaradi navedenega je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP-77 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.
Sodišče je določbe ZPP-77 uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).