25. 10. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Hofer, trgovina na drobno, d. o. o., Lukovica, ki jo zastopa dr. Mirko Silvo Tischler, odvetnik v Ljubljani, na seji 25. oktobra 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 10/2012 z dne 9. 5. 2012 se ne sprejme.

3.Pritožnica oziroma pobudnica sama nosi svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je zavrglo revizijo pritožnice zoper sodbo Upravnega sodišča, ki je obdržalo v veljavi dokončno odločbo Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS), izdano proti pritožnici. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so podani pogoji za uporabo petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se smiselno uporablja v upravnem sporu, ker je pooblastilo odvetniku pritožnice nepopolno in se zato šteje, da ni bilo predloženo. Vrhovno sodišče je poudarilo, da ni moglo preizkusiti, ali je odvetniku, ki je v imenu pritožnice vložil revizijo, pooblastilo za zastopanje dala upravičena oseba (torej zakoniti zastopnik) – to pa zato, ker v pooblastilu nista bila navedena ime in priimek podpisnika pooblastila.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi nasprotuje tej odločitvi Vrhovnega sodišča in zatrjuje kršitev človekovih pravic iz 23. in 25. člena Ustave. Zatrjuje, da se sodna praksa, na katero se je sklicevalo Vrhovno sodišče, nanaša na drugačne primere. Glede samega pooblastila pritožnica meni, da iz njega jasno izhaja, da ga je podpisala upravičena oseba (direktor). To naj bi za pravne osebe zadoščalo – le za fizične osebe naj bi moralo pooblastilo razvidno vsebovati ime in priimek. pooblastitelja. Za pravne osebe naj bi bila identiteta direktorja razvidna že iz javnih registrov. Pritožnica opozarja, da pravni red ne določa izrecno, da mora biti na pooblastilu zakonitega zastopnika odvetniku za vložitev revizije "z velikimi tiskanimi črkami" navedeno ime in priimek pooblastitelja. Razlaga Vrhovnega sodišča naj bi bila arbitrarna in naj bi kršila njeno človekovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Po mnenju pritožnice bi Vrhovno sodišče moralo odpraviti morebiten dvom o pristnosti pooblastila z vpogledom v sodni register ali s pozivom po tretjem odstavku 97. člena ZPP. Ker naj pravni red teh vprašanj trenutno ne bi urejal povsem natančno in celovito, naj stranka in odvetnik ne bi mogla vedeti, kaj morata storiti, da uresničita svojo pravico iz 25. člena Ustave. Ta človekova pravica naj bi bila pritožnici kršena tudi zato, ker izpodbijani sklep nima obrazložitve o odločilnih vprašanjih. Pritožnica navaja, da ji je bila z arbitrarnim zavrženjem revizije kršena tudi pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. V tej zvezi ponovno opozarja na nejasno zakonodajo, ki vsebine pooblastila pravne osebe natančno ne ureja. Zato naj bi bile morebitne omejitve pravice do sodnega varstva v zvezi s pooblastilom samovoljne. Pritožnica meni, da gre pri obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

3.Pritožnica oziroma pobudnica vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 98. člena ZPP. Zatrjuje neskladje navedene določbe s 23. in 25. členom Ustave. Peti odstavek 98. člena ZPP naj bi bil nejasen in nerazumen zaradi nedoločnosti formalnih in oblikovnih zahtev za popolnost pooblastila. Pobudnica trdi, da bi moralo biti jasno in določno definirano, kaj vse mora vsebovati pravilno in popolno pooblastilo. Trenutna ureditev naj bi sodiščem omogočala različno razlago pojma popolnega pooblastila. Po mnenju pobudnice naj bi bilo nerazumno tudi enačenje primerov, ko pooblastilo sploh ni predloženo, s primeri, ko je pooblastilo po oceni sodišča pomanjkljivo.

4.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ustavno sodišče je odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena ter prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik