Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo vseh okoliščin, ki so pomembne za izbiro kazenske sankcije ter v posledici tega neutemeljeno zaključilo, da je pri obdolženki mogoče pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljala kaznivih dejanj, zaradi česar ji je izreklo pogojno obsodbo.

Izrek

I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolženi I.Ž. na prvi stopnji v pogojni obsodbi določena kazen dva meseca, izreče. II. Obdolžena I.Ž. se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo I K 30099/2014 z dne 18. 10. 2016 obdolženo I.Ž. spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in ji po 57. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo z določeno kaznijo dveh mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolženo oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Proti taki sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi odločbe o kazenski sankciji, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izreku o kazenski sankciji spremeni tako, da obdolženi I.Ž. za kaznivo dejanje poslovne goljufije po prvem odstavku 228. člena KZ-1 izreče kazen dva meseca zapora.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da sodišče prve stopnje ni pravilno ocenilo vseh okoliščin, ki so pomembne za izbiro kazenske sankcije ter v posledici tega neutemeljeno zaključilo, da je pri obdolženki mogoče pričakovati, da v bodoče ne bo ponavljala kaznivih dejanj, zaradi česar ji je izreklo pogojno obsodbo. Premalo je namreč upoštevalo, da je obdolženka specialna povratnica, da je dejanje storila v preizkusni dobi in da je že v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja bila mati dveh nepreskrbljenih otrok, pa je to ni odvrnilo od storitve obravnavanega kaznivega dejanja, kakor tudi dejstvo, da so jo njena kriminalna dejanja pripeljala do tega, da je z dnem 16. 9. 2016 nastopila prestajanje zaporne kazni v trajanju dveh let, tudi po oceni pritožbenega sodišča pritrjuje pritožbi, da obdolženki izrečena kazenska sankcija opominjevalne narave, ni primerna. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je obdolženki izreklo kazen dva meseca zapora. Izrečena prostostna kazen dva meseca zapora ustreza teži obravnavanega kaznivega dejanja, stopnji obdolženkine krivde in vsem drugim, za izbiro in odmero kazenske sankcije upoštevnim okoliščinam (drugi odstavek 49. člena KZ-1).

5. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče, ki pri preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona, ki bi jih moralo upoštevati po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

6. Iz enakih razlogov kot sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče obdolženko oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka - sodne takse (četrti odstavek 95. člena v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP).