Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dopis, v katerem upravna enota ugotavlja, da tožnik nima statusa kmeta, ne more predstavljati pravne podlage za odločanje, saj se o tem, ali oseba šteje za kmeta, odloča z odločbo.
Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 340-8/2010/1477 z dne 15. 6. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bil dne 19. 2. 2010 v Uradnem listu objavljen Javni poziv za pripravo posamičnega programa ohranjanja kmetije (v nadaljevanju: javni poziv). Tožnik je dne 10. 5. 2010 na javni poziv vložil vlogo, ki jo je dopolnil dne 12. 11. 2010. V skladu s sedmim odstavkom 47. člena Zakona o gozdovih (ZG) lahko fizična oseba, ki je kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oz. hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja, uveljavlja prednostno pravico pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti RS. Podrobnejše pogoje določa Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati fizična oseba za uveljavljanje prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije (v nadaljevanju: Pravilnik). Glede izpolnjevanja pogoja statusa kmeta Pravilnik v 3. členu določa, da se navedeni pogoj ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. O tem, ali ima tožnik status kmeta, je tožena stranka opravila poizvedbe pri Upravni enoti Radlje ob Dravi, ki je v skladu s 24. členom Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) pristojna za odločanje o tem, ali je stranka kmet v smislu tega zakona. Upravna enota je posredovala podatek, da tožnik ni kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. Ker torej tožnik ne izpolnjuje navedenega pogoja, je tožena stranka njegovo vlogo zavrnila.
Tožnik v tožbi navaja, da je vlogi na javni poziv dne 10. 5. 2010 priložil tudi odločbo o statusu kmeta. Dne 11. 4. 2011 so ga iz Upravne enote Radlje ob Dravi po telefonu pozvali, da si mora v dveh dneh urediti novo odločbo o statusu kmeta, ker to zahteva ministrstvo za kmetijstvo. Ker je smatral, da je v času vloge pogoj glede statusa kmeta izpolnjeval, nove vloge ni vložil. Za pridobitev nove odločbe bi namreč potreboval več časa. Ker je vključen v sonaravno rejo, mu tudi dohodek iz kmetijstva niha, tako, da eno leto dosega predpisan prag dohodkov, drugo leto pa ne. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da javni poziv ni vseboval zahteve, da mora stranka k vlogi priložiti dokazilo o izpolnjevanju pogoja statusa kmeta, ampak se je izpolnjevanje navedenega pogoja ugotavljalo v postopku v skladu z določbami ZKZ. Ta v 24. členu določa, da odloča o tem, če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča. Odločba, ki jo je tožnik priložil vlogi, je bila izdana 22. 6. 2006 in je torej dokazovala, da je tedaj tožnik izpolnjeval pogoje za status kmeta. Za izdajo te odločbe so bili uporabljeni podatki o dohodku iz kmetijske dejavnosti za leto 2005, ki pa v času objave javnega poziva v letu 2010 niso bili več relevantni. Zato je tožena stranka opravila poizvedbo pri Upravni enoti Radlje ob Dravi, ali je imel tožnik v času objave javnega poziva status kmeta. Iz odgovora upravne enote z dne 15. 4. 2011 pa izhaja, da tožnik ni kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.
Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 10. 11. 2011 v zvezi z odgovorom tožene stranke navedel, da mu je pri pridobivanju potrdil za novo odločbo zmanjkalo časa, zataknilo pa se je tudi pri dokazovanju dohodka za leto 2011, ker je bil šele mesec april. Zato je dne 13. 4. 2011 podal izjavo, da trenutno ne dosega dohodka, ki je potreben za izdajo odločbe. Ne strinja se tudi z navedbo tožene stranke, da v času prijave na razpis dne 10. 5. 2010 ni izpolnjeval pogojev statusa kmeta, saj je iz odločbe z dne 10. 11. 2011 razvidno, da ima priznan status kmeta.
Tožba je utemeljena.
V skladu z določbo 47. člena ZG se prednostna pravica pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije podeli upravičencem, ki izpolnjuje pogoje določene v tem členu. Ta pa med drugim določa, da je upravičenec lahko fizična oseba, ki je kmet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči in aktivno gospodari na kmetiji v gorskem oz. hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja. V skladu z določbo 3. člena Pravilnika se izpolnjevanje pogoja, da ima prednostni upravičenec status kmeta, ugotavlja na podlagi predpisov, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči. V obravnavni zadevi je sporno, ali je tožnik v času vložitve vloge izpolnjeval navedeni pogoj.
Po določbah ZKZ je kmet fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugače uporabnik kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih in je za to obdelovanje ustrezno usposobljen in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka. Izpolnjevanje navedenih pogojev ugotavlja upravna enota na območju katere leži pretežni del kmetijskega zemljišča, ki ga fizična oseba uporablja. To pomeni, da se o tem ali oseba šteje za kmeta, odloča v upravnem postopku kot o upravni stvari, torej z odločbo.
Tožnik je k svoji vlogi na javni poziv predložil odločbo Upravne enote Radlje ob Dravi, št. 330-290/2006-5 z dne 22. 6. 2006, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje za status kmeta. Odločba, ki je izdana v upravnem postopku in je pravnomočna, pravno učinkuje in velja vse dotlej, dokler ni na zakoniti način razveljavljena, odpravljena ali spremenjena. Pravnomočno odločbo je tako mogoče ponovno preizkusiti samo v tistih primerih, pogojih in rokih, ki jih določa zakon za izredna pravna sredstva, ali če materialni zakon takšno možnost izrecno dopušča. Po določbi šestega odstavka 24. člena ZKZ lahko upravni organ, če nastane dvom, ali je fizična oseba kmet, preveri ali takšna oseba še izpolnjuje pogoje za priznanje navedenega statusa. To pa preverja po pravilih upravnega postopka in o tem odloči z upravno odločbo. V tem postopku ima stranka pravico sodelovati ter dokazovati izpolnjevanje zahtevanih pogojev. V obravnavanem primeru je Upravna enota Radlje ob Dravi toženo stranko zgolj z dopisom z dne 15. 4. 2011 obvestila, da tožnik za leto 2010 nima statusa kmeta. Navedeni dopis pa ne more predstavljati pravne podlage za odločanje, saj se o tem, ali oseba šteje za kmeta, odloča z odločbo.
Odločitev o priznanju prednostne pravice pri podelitvi koncesije za izkoriščanje gozdov v lasti RS je odvisna od priznanega statusa kmeta. To vprašanje pa predstavlja samostojno pravno celoto, ki spada v pristojnost drugega upravnega organa. V takšnem primeru v skladu z določbo 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ, ki naleti na tako vprašanje, to vprašanje reši sam, lahko pa prekine postopek in počaka z odločitvijo v glavni stvari, dokler predhodnega vprašanja ne reši pristojni organ. V obravnavanem primeru je tožena stranka od pristojne upravne enote zahtevala, da preveri, ali tožnik še izpolnjuje pogoje za status kmeta, torej je smiselno prekinila postopek. V takšnem primeru organ nadaljuje postopek, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna. Kot je že bilo ugotovljeno v tej sodbi, pa pristojni organ navedenega vprašanja ni rešil z izdajo odločbe, temveč je toženi stranki poslal le dopis, da tožnik za leto 2010 nima statusa kmeta. Prav tako tožena stranka ni sama reševala navedenega vprašanja, saj ni ugotavljala relevantnih okoliščin določenih v 24. členu ZKZ za priznanje statusa kmeta, temveč je odločitev oprla zgolj na obvestilo Upravne enote Radlje ob Dravi, ki pa ga ni mogoče šteti kot odločbo.
Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da so bila v obravnavani zadevi kršena pravila postopka, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe, zato je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka navedeno sporno vprašanje rešiti v skladu z določbami ZUP in ZKZ. Pri tem sodišče še dodaja, da je Upravna enota Radlje ob Dravi tožniku dne 10. 11. 2011 ponovno izdala odločbo št. 330-218/2011/3, da se kot fizična oseba šteje za kmeta. Navedena odločba je bila izdana ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev v letu 2010, torej v času objave javnega poziva.