Jedro

Ker celotna vrednost spornega predmeta ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, ta ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ne obstaja služnostna pravica hoje in vožnje v breme nepremičnin, last tožeče stranke in naložilo toženi stranki, da takoj opusti vsakršno poseganje v lastninsko pravico, ki jo imata tožnika na spornih nepremičninah. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena "ZPP/90".

V postopku, ki je bil opravljen po 375. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, naprej ZPP), tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Pravdni postopek v tej zadevi se je začel po določbah ZPP iz leta 1977, dokončal pa skladno z določbama 501. in 503. člena ZPP, ki se je začel uporabljati 14. julija 1999. Pri odločanju o dovoljenosti izrednega pravnega sredstva je zato treba prav tako uporabiti določbe novega zakona.

V 367. členu ZPP je določeno, da je revizija kot izredno pravno sredstvo dovoljena v premoženjskih sporih, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev (drugi odstavek), in še izrecno v taksativno naštetih primerih (tretji odstavek).

Vrednost spora je tožeča stranka dolžna označiti v tožbi, kar jo tudi je, in sicer v višini 150.000 tolarjev. Ker celotna vrednost spornega predmeta ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, ta torej glede na citirano določilo ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je moralo nedovoljeno revizijo zavreči skladno s 377. členom ZPP. Izrek o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov revizijskega postopka je zajet v izreku o zavrženju revizije (165. člen ZPP).