Jedro

Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugovor zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju o začasni odredbi P 171/2021 z dne 5. 10. 2021, zavrnilo. Nadalje je v II. točki izreka odločilo o razširitvi začasne odredbe P 171/2021 z dne 5. 10. 2021 na način, da ima tožnica vsa upravičenja lastnika, razen upravičenja odsvojitve in obremenitve na predmetnem avtomobilu znamke Mercedez Benz podrobneje navedenem v izreku sklepa. Nadalje je v III. točki izreka odločilo, da v preostalem ostane sklep Okrožnega sodišča v Celju o izdaji začasne odredbe nespremenjen ter v IV. točki izreka je v presežku predlog tožnice zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev (I. točka izreka) se pritožuje prvi toženec (v nadaljevanju toženec). Navaja, da terjatev ni izkazana. Iz obrazložitve namreč ni mogoče ugotoviti na podlagi katerih dokazov je sodišče presodilo, da je tožnici uspelo izkazati relevantno dejstvo, ki ga zatrjuje. Sodišče pa je dolžno pojasniti na podlagi katerih dejstev in dokazov je dejansko stanje ugotovilo, kaj je štelo za dokazano in kaj ne. Nadalje tožnica ni izkazala obstoja težko nadomestljive škode, saj je zgolj izpovedala, da potrebuje avto zaradi stikov z otroki, saj javnega prevoza do X. ni, prav tako potrebuje vozilo za vožnjo otrok v šolo ter k zdravniku. Stiki namreč potekajo zelo redko, saj otroka ne vidi tudi po 14 dni ali tri tedne ne. Prav tako ne vzdrži obrazložitev, da potrebuje avto zaradi vožnje do zdravnika, ker bi ji sicer nastala škoda. S tem pa je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče pa se do navedb toženca ni opredelilo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in začasno odredbo razveljavi ter predlog zavrne.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 239. in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1, je sodišče druge stopnje, s smiselno uporabo 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, odločitev sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila na ravni postopka zavarovanja.

6. V predmetni pravdni zadevi je tožnica vložila tožbo zaradi ugotovitve skupnega premoženja in določitev deležev nekdanjih izvenzakonskih partnerjev na tem premoženju ter podredno zaradi vrnitve vlaganj v višini 215.000,00 EUR. Skupaj s predmetno tožbo je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 10. 2021, P 171/20212 Okrožnega sodišča v Celju izdalo začasno odredbo, s katero je tožencu naložilo, da podpiše in izroči tožnici začasno pooblastilo za vsakoletno podaljšanje veljavnosti registracije avtomobila znamke Mercedes, sicer ga bo nadomestil sklep o začasni odredbi. V primeru kršitve je določilo denarno kazen v znesku 500,00 EUR. Ugovor zoper začasno odredbo je Okrožno sodišče na Ptuju (zaradi delegacije pristojnosti) z sedaj izpodbijanim sklepom zavrnilo.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre za ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo (5. točka obrazložitve). Svojo odločitev je oprlo na 272. člen ZIZ (gre za nedenarno terjatev) ter odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. Materialnopravne predpostavke v primeru, ko upnik (tožnica) predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerja z regulacijsko začasno odredbo so tri, in sicer obstoj ali verjetni nastanek terjatve, v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ ter ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ter tako imenovana reverzibilnost. 1

8. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je v predmetni zadevi podana verjetnost obstoja terjatve ter ena izmed predpostavk iz drugega ali tretjega odstavka 272. člena ZIZ, in sicer da je začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ter da tožencu z izdajo začasne odredbe ne bo nastala nikakršna neposredna škoda (11. točka obrazložitve). Za izdajo regulacijske začasne odredbe pa mora biti podana tudi tako imenovana reverzibilnost glede na prej omenjeno odločbo Ustavnega sodišča. 9. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka verjetnosti terjatve. Tožnica je namreč izkazala, da je toženec lastnik vozila, vozilo pa je bilo kupljeno v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti (da je izvenzakonska skupnost trajala, kot to zatrjuje tožnica, toženec niti ni izpodbijal, zgolj zatrjeval je, da je vozilo bilo kupljeno iz njegovega posebnega premoženja). Glede na nižji standard dokazanosti, in sicer stopnjo verjetnosti, sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala, da vozilo spada v skupno premoženje nje in toženca. Prav tako je izkazala, da vozilo ves čas uporablja ona, saj je v ta namen predložila pooblastilo, ki ji ga je pred tem daal toženec, da je opravila registracijo vozila. Prav tako toženec ni nasprotoval tožnici, ki je ob odhodu osebno vozilo odpeljala, sedaj ji zgolj ne dovoli registracijo slednjega, s tem pa v postopku delitve premoženja poskuša tožnici preprečiti, da bi vozilo kot del skupnega premoženja uporabljala.

10. Nadalje se je sodišče prve stopnje pravilno ukvarjalo z nastankom težko nadomestljive škode tožnici, oziroma dejstvom, da toženec zaradi izdane začasne odredbe ne po pretrpel nikakršne škode oziroma hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje nastale tožnici oziroma, da bo pretrpel le neznatno škodo.

11. Ravnanje toženca, ki sicer ni nasprotoval tožnici, da je ob odhodu iz skupnega bivališča odpeljala sporno osebno vozilo, sedaj pa ji preprečuje registracijo slednjega, saj je v prometnem dovoljenju vpisan kot lastnik, kaže na ravnanje toženca, ki želi tožnici onemogočiti uporabo vozila kot njunega skupnega premoženja in pomeni nagajanje tožnici, ki neregistriranega vozila ne more uporabljati.

12. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožnica s tem ostala brez lastnega prevoznega sredstva, kar bi zanjo trenutno, ob nakupu novega vozila, predstavljalo težko nadomestljivo škodo, saj se vozi iz Y. v Z. ob različnih terminih ter naprej še do stikov s svojima hčerama v X. Ob današnjem tempu življenja, ko ni mogoče premagovati večjih razdalj brez osebnega vozila (večkrat dnevni prevozi na isti relaciji) je zahtevati, da se tožnica poslužuje zgolj javnega prevoza, neživljenjsko. S tem bi bilo izvajanje stikov z otrokoma, kot tudi njeni prevozi v službo in zdravniku precej oteženi, slednje pa ob potrebi nakupa novega vozila, vsekakor predstavlja težko nadomestljivo škodo in ne le nevšečnost, upoštevaje, da bi s tem vozilo, ki ga sedaj uporablja, ostalo neuporabljeno.

13. Nadalje sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da zgolj z uporabo vozila kot ga izvaja tožnica, tožencu ne bo nastala nikakršna neposredna škoda, saj ima v lasti še druga vozila. Zgolj uporaba vozila pa ne vpliva toliko na vrednost vozila, da bi tožencu nastajale hujše neugodne posledice od tistih, ki bi nastale tožnici, oziroma slednje prestavlja zgolj neznatno škodo.

14. V konkretnem primeru obstaja tudi t.i. reverzibilnost, saj bo v primeru ugotovitve, da vozilo ne spada v skupno premoženje, oziroma, da bo v postopku delitve slednje dodeljeno tožencu, tožnica vozilo lahko vedno vrnila.

15. Nima prav pritožba, da je sklep sodišča prve stopnje neobrazložen. Sklep o ugovoru zoper začasno odredbo in sklep o izdani začasni odredbi je namreč potrebno obravnavati skupaj, v njem pa je sodišče prve stopnje obrazloženo navedlo na katere dokaze se je oprlo pri ugotavljanju pogojev za izdajo začasne odredbe.

16. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člena v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

17. Toženec s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako tožnica z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 VSM sklep I Cp 824/2020 z dne 24. 11. 2020.