Jedro

Zemljišče je bilo posebno premoženje tožeče stranke, vendar pa se je le-to z gradnjo stanovanjske hiše pomešalo s skupnim premoženjem, zaradi česar je nastala nova stvar, na kateri nastane skupna lastnina dotedanjih solastnikov, ki sta z vknjižbeno izjavo drug drugemu priznala enaka deleža na nepremičnini, ki predstavlja skupno premoženje.

V konkretnem primeru je bila lastninska pravica na nepremičnini vknjižena na oba zakonca. Bistveno je, da je bil v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi zoper Z. Č., ta lastnik idealnega solastniškega deleža na nepremičnini, zaradi česar je izvršba tožene stranke na tem deležu dopustna.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi: »1. Ugotovi se, da je izvršba upnika P. B., zoper dolžnika Z. Č., zaradi izterjave 47.085,25 s pp na predmetu izvršbe solastnem deležu na nepremičnini parc. št. 165.S – stanovanjska stavba v obsegu 147,00 m2, vpisana v vl. št. 505 k.o. ..., nedopustna.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila.«, z a v r n e .

3. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 1.448,20 EUR v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 1.705,21 EUR, po prejemu drugostopne sodbe, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je izvršba, ki se vodi pod opr. št. In 2005/00088 pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki na idealnem solastniškem deležu do ½ na nepremičnini parc. št. 165.S, vpisani v vl. št. 505, k.o. ..., nedopustna, ter odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP pravočasno pritožila tožena stranka. Navaja, da se je sodišče pri reševanju predhodnega vprašanja, in sicer ali je tožeča stranka na originaren način pridobila lastninsko pravico na predmetu izvršbe, tj. na deležu ½ na predmetni nepremičnini, oprlo na pravnomočno zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I P 11/2006, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnica izključna lastnica nepremičnine parc. št. 165.S, k.o. .... S pravilom o subjektivnih mejah pravnomočnosti so učinki pravnomočne sodbe omejeni izključno na pravdne stranke, kar pomeni da navedena zamudna sodba v odnosu do tožene stranke ne predstavlja pravnomočne rešitve predhodnega vprašanja lastninske pravice tožeče stranke. Tožena stranka tako poudarja, da bi sodišče moralo samo ob skrbni presoji izvedenih dokazov odločiti, ali je tožnica originarno pridobila lastninsko pravico na predmetu izvršbe. Zaradi navedenega je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno, saj bi sodišče ob skrbni presoji predloženih dokazov prišlo do zaključka, da tožeča stranka ne izkazuje predpostavk za originarno pridobitev lastninske pravice na predmetu izvršbe. Tožeča stranka je namreč podedovala nezazidano zemljišče, kar je njeno posebno premoženje, na tem zemljišču pa sta z možem Z. Č. v času trajanja zakonske zveze zgradila stanovanjsko hišo, zaradi česar je nepremičnina parc. št. 165.S, k.o. ..., prešla iz posebnega v skupno premoženje, kar pomeni, da je lastninsko pravico na predmetu izvršbe originarno pridobil Z. Č.. Po mnenju tožene stranke je relevantno vprašanje, ali je tožeča stranka zaradi razveze zakonske zveze na podarjenem presežku pridobila lastninsko pravico pred dovolitvijo izvršbe. Tožeča stranka do dovolitve izvršbe ni postavila nikakršnega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine zoper bivšega moža, kot to določa 84. člen ZZZDR, hkrati pa tudi ni ponudila konkretnih trditev in dokazov o tem, ali so zaradi nesorazmernosti darila pri premoženjskem stanju darovalke sploh izpolnjene predpostavke za vrnitev darila (neugotovljeni presežek nad deležem ½). Tožeča stranka tako v času dovolitve izvršbe še ni bila lastnica predmeta izvršbe, zaradi česar je izvršba opr. št. In 2005/00088 dopustna.

Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V razlogih sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožeča stranka na originaren način pridobila lastninsko pravico na idealnem solastniškem deležu do ½ na nepremičnini parc. št. 165.S, k.o. ..., ki je predmet izvršbe opr. št. In 2005/0008. Taki ugotovitvi prvega sodišča pa ni mogoče slediti.

Na zemljišču, ki ga je tožeča stranka podedovala po svojih starših, je bila v času trajanja zakonske zveze z delom in dohodki zgrajena stanovanjska hiša in je torej skupno premoženje obeh zakoncev, kar izhaja tudi iz vknjižbene izjave in darilne pogodbe z dne 27.2.1980. Res je, da je bilo zemljišče posebno premoženje tožeče stranke, vendar pa se je le-to z gradnjo stanovanjske hiše pomešalo s skupnim premoženjem, zaradi česar je nastala nova stvar, na kateri nastane skupna lastnina dotedanjih solastnikov, tj. zakoncev Č., ki sta z omenjeno vknjižbeno izjavo nedvomno drug drugemu priznala enaka deleža na tej nepremičnini, ki predstavlja torej skupno premoženje. Drži torej pritožbena navedba, da je v tem primeru Z. Č. tisti, ki je originarno pridobil lastninsko pravico na predmetni nepremičnini, ne pa tožeča stranka, pri čemer je svojo lastninsko pravico do ½ na predmetni nepremičnini vknjižil v zemljiško knjigo.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da konkretni primer v dejanskem pogledu ni identičen primerom iz sodne prakse niti primeru iz odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-128/03 z dne 27.1.2005, na katero se je oprlo sodišče prve stopnje, in sicer gre za primer, v katerem je eden od zakoncev nepremičnino, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana samo nanj, obremenil s hipoteko, ko pa je prišlo do izvršbe na to nepremičnino, pa je drugi zakonec svoj delež izločeval s tožbo. Sodna praksa se je po omenjeni odločbi Ustavnega sodišča postavila na stališče, da je drugi zakonec pridobil lastninsko pravico na originaren način ter da je vpis njegove lastninske pravice v zemljiško knjigo deklaratorne narave, kar pomeni da je dobil lastninsko pravico ne glede zemljiškoknjižni vpis na neoddeljenem delu skupnega premoženja. V konkretnem primeru pa je bila lastninska pravica na predmetni nepremičnini vknjižena na oba zakonca. Bistveno je, da je bil v času, ko je bil izdan sklep o izvršbi zoper Z. Č., ta lastnik idealnega solastniškega deleža do ½ na nepremičnini parc. št. 165.S, k.o. ..., zaradi česar je izvršba tožene stranke na tem deležu dopustna. Tožeča stranka je namreč tožbo na ugotovitev deležev na predmetni nepremičnini, kot pravilno ugotavlja pritožba, vložila šele po dovolitvi izvršbe opr. št. In 2005/00088. Upošteven je pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo samo reševati predhodno vprašanje glede načina pridobitve lastninske pravice na predmetu izvršbe, tj. na idealnem solastniškem deležu do ½ na predmetni nepremičnini, saj bi se sodišče lahko oprlo le na odločitev o zahtevku (objektivne meje pravnomočnosti), ne pa tudi na obrazložitev, ki izhaja iz zamudne sodbe opr. št. I P 11/2006. Ne glede na navedeno pa je tu nastopilo odločilno dejstvo, da je tožeča stranka postala izključna lastnica predmetne nepremičnine na podlagi te zamudne sodbe, šele po zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke v korist tožene stranke, zato so sklicevanja sodišča prve stopnje na to zamudno sodbo zmotna.

Glede na utemeljenost je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo. Po spremembi je tožena stranka v pravdi uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške. Sodišče je priznalo stroške zastopanja po odvetniku, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV, kilometrina in sodna taksa za odgovor na tožbo, kar skupaj znaša 1.448,20 EUR, specifikacija je razvidna iz spisa (list.št. 43). Tožena stranka je uspela s pritožbo, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je priznalo 1250 točk za pritožbo, 50 točk za končno poročilo stranki, 2 % materialnih stroškov, 20% DDV in 974,85 EUR za sodno takso, kar znaša skupaj 1.705,21 EUR. Skladno z načelom uspeha pa tožeča stranka, ki v pravdi ni uspela, nosi tudi svoje stroške postopka.