Jedro

Tožnik v postopku ni izkazal s stopnjo verjetnosti, da bi lahko uspel z odškodninskim zahtevkom v zadevi, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s plačilom odškodnine za škodni dogodek z dne 24. 9. 2011. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevata finančni položaj prosilca ter okoliščine zadeve, na katero se nanaša brezplačna pravna pomoč. Navedene okoliščine primeroma določa 24. člen ZBPP in sicer, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil prosilec, je tožena stranka ugotovila, da je bil dne 24. 9. 2011 odstranjen iz skupnih bivalnih prostorov, ker je napadel operativnega vodjo A.A., in sicer je proti njemu dvignil desno roko, kot da ga poskuša udariti, v roki pa je držal britvico. Imenovani je napad odvrnil s prijemom za roko in strokovnim udarcem v predel trebuha. Napadenemu je na pomoč pritekel pravosodni policist B.B., ki je zapornika s strokovnim prijemom podrl na tla, pri čemer sta ga oba s težavo obvladovala, saj se je ves čas aktivno upiral ter grozil, da bo oba zaklal. Po mnenju tožene stranke je glede na navedeno dejansko stanje vloga prosilca nerazumna, saj je dobil udarnine v napadu, ki ga je sam izzval. V konkretnem primeru je tako šlo za nujen ukrep v javnem interesu, zato prošnja tožnika ni razumna in je v nasprotju z dejanskim stanjem stvari.

Tožnik v tožbi navaja, da sta uradni zaznamek in ovadba zoper njega skonstruirana ter da je bila prisila zoper njega uporabljena brez potrebe. Ovadba je bila tako podana zaradi opravičila grobega nasilja s strani paznikov in pomeni zlorabo privilegiranega položaja uradnih oseb. Izpodbijana odločba kaže na nemoč zapornika, ki uveljavlja pravice, ki so zajamčene z Ustavo RS. Po načelu enakopravnosti je upravičen do sodnega varstva, njegov zahtevek pa je tudi v skladu z dejanskim stanjem, saj je bil dne 24. 9. 2011 poškodovan brez razloga, ker je pri oknu hranil s kruhom golobe. Pazniki pa so lažno skonstruirali obtožbo proti njemu zaradi prikritja prekoračene uporabe sile. Tako organ za brezplačno pravno pomoč ni pravilno ugotovil dejanskega stanja, čeprav bi moral biti zelo kritičen do obremenilnih prič iz vrst paznikov. Tudi sam je podal kazensko ovadbo zoper paznike na Policijski postaji Maribor, zato bi si moral organ za brezplačno pravno pomoč prizadevati za popolno in resnično ugotovitev dejanskega stanja. Jasno je, da poročilo, ki so ga sestavili pazniki, ne more biti obremenjujoče zanj, zato bi morala služba za brezplačno pravno pomoč preveriti bistvo dogodka dne 24. 9. 2011 ter bi morala izvesti s strani obrambe predlagane dokaze. Glede na težo poškodb, ki jih je utrpel v dogodku, se ponuja sum, da je skonstruirana lažna ovadba zoper njega zaradi opravičevanja grobega nasilja in mučenja obsojenca. Služba za brezplačno pravno pomoč pa ni izvedla ničesar, da bi preverila njegove trditve, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, tožniku pa je bila kršena pravica do obrambe in pravica do poštenega sojenja iz 22., 23. in 29. člena Ustave RS, ki določa jamstva za pošten postopek. Izpodbijana odločba kaže na nemoč ljudi, ki uveljavljajo pravice zajamčene z Ustavo ter na katere je opozorilo sodišče za človekove pravice. Te pravice se še naprej kršijo s pavšalnimi ugotovitvami sodišč, ki nočejo ugotavljati dejanskega stanja, resnice in pravičnosti. Tako je zavrnitev tožnikove prošnje v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Sodišče je štelo, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB, št. 23/08, ZBPP). V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni socialni ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena.

V obravnavanem primeru je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo, ker je presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je tako ni razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč zaradi vložitve odškodninske tožbe zoper tri paznike zaposlene v Zaporu za prestajanje kazni zapora v Mariboru, kjer tožnik prestaja zaporno kazen, in sicer v zvezi s škodnim dogodkom z dne 24. 9. 2011. Po ugotovitvah tožene stranke bi naj tožnik navedenega dne napadel operativnega vodjo A.A., zaradi česar je ta uporabil strokovni prijem, pri tem pa mu je pomagal tudi pravosodni policist B.B. Ob dogodku se je tožnik upiral ter grozil, pri tem pa je zadobil udarnine. Po mnenju tožene stranke je pri navedenem dogodku šlo za nujen ukrep v javnem interesu s strani pooblaščenih oseb zapora zaradi obstoja nevarnosti za življenje in zdravje ljudi.

Kot je že navedeno v obrazložitvi te sodbe, se po določbah ZBPP kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Te okoliščine so primeroma določene v 24. členu ZBPP. Med drugim zakon tudi določa, da mora imeti zadeva verjeten izgled za uspeh in jo jo razumno sprožati. Pri presoji ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je po mnenju sodišča treba upoštevati, ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. V zvezi z okoliščino, ki se nanaša na razumno sprožanje zadeve, pa že ZBPP v tretjem odstavku 24. člena določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Tudi po presoji sodišča tožnik v postopku niti sedaj v tožbi ni izkazal s stopnjo verjetnosti, da bi uspel z odškodninskim zahtevkom zoper paznike v zvezi z dogodkom z dne 24. 9. 2011. Tožnik namreč v vlogi kakor tudi v tožbi ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ni bilo pravilno ugotovljeno. Po podatkih spisa je organ za brezplačno pravno pomoč tožnika po vložitvi prošnje pozval, da v roku 8 dni predloži listine, iz katerih bo izrecno in nedvomno izhajalo, da so ga poškodovale osebe, ki jih je navedel v vlogi ter listine oziroma medicinsko dokumentacijo o poškodbah, ki jih je utrpel. V odgovoru na navedeni poziv se je tožnik skliceval na odločbo Ministrstva za pravosodje, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, št. 720/11-10 z dne 24. 9. 2011, iz katere bi naj bili razvidni podatki o osebah, ki so ga poškodovale in sicer pazniki A.A., B.B. ter C.C. Predložil je tudi medicinsko dokumentacijo, iz katere je razvidno, da je dne 24. 9. 2011 utrpel poškodbe. V zvezi z navedenim sodišče ugotavlja, da je iz odločbe tudi razvidno, da je do poškodb prišlo zaradi tožnikovega poskusa napada na operativnega vodjo A.A. Takšnim ugotovitvam tožnik sicer ugovarja, da gre za lažni konstrukt zaradi prikritja prekoračene uporabe sile zoper njega, pri tem pa za svoje trditve tožnik v postopku niti sedaj v tožbi ni navedel prepričljivih argumentov niti ni predložil kakšnih dokazov. V vlogi za brezplačno pravno pomoč je navedel le, da so ga pazniki fizično pretepli in poškodovali, v tožbi pa je navedel, da so ga poškodovali, ker je pri oknu hranil golobe ter da je zoper paznike podal kazensko ovadbo. S takšnimi navedbami po presoji sodišča tožnik ni navedel nič takega, kar bi podprlo njegovo trditev, da dejansko stanje ni bilo pravilni ugotovljeno. Tudi iz zdravniškega potrdila o opravljenem pregledu po dogodku je razvidno, da je bil tožnik ob pregledu agresiven, iz česar je sklepati, da so navedbe v odločbi o odstranitvi tožnika in namestitvi v poseben prostor točne. Sodišče zato zavrača tožnikov tožbeni ugovor, da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, prav tako da organ ni preveril vseh razpoložljivih dokazov, saj tožnik v postopku drugih dokazov niti ni predložil in predlagal. Tožnik v tožbi tudi ugovarja kršitev ustavnih pravic v zvezi z načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, pravice do sodnega varstva iz 23. člena ter pravnih jamstev v kazenskem postopku iz 29. člena Ustave RS, vendar navedenih kršitev ne obrazloži. Sodišče ob preizkusu izpodbijane odločbe samo takšnih kršitev ni ugotovilo, prav tako se obravnavani postopek nanaša na odobritev brezplačne pravne pomoči, v katerem se uporabljajo določbe ZBPP in Zakona o splošnem upravnem postopku, ne pa Zakona o kazenskem postopku. Določbe navedenih predpisov pa so bile po ugotovitvah sodišča v obravnavanem primeru pravilno uporabljene, tako v materialnopravnem kot v procesnem pogledu, prav tako je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno.

Namen zagotovitve brezplačne pravne pomoči po ZBPP je, da se omogoči posameznikom, ki nimajo sredstev, da lahko varujejo in uveljavljajo svoje pravice v sodnih postopkih. To pa predpostavlja, da gre za zadeve, pri katerih je na podlagi ugotovljenih dejanskih in pravnih okoliščinah vsaj z določeno stopnjo verjetnosti mogoče pričakovati pozitiven izid za prosilca. Ker v obravnavanem primeru tudi po presoji sodišča navedeni pogoj ni izpolnjen, saj je zahtevek tožnika v očitnem nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10, ZUS-1).