Jedro

V postopku izdaje začasne odredbe načelo kontradiktornosti iz 5. člena Zakona o pravdnem postopku nima enake teže kot v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se uredili stiki upnika s hčerko. Upniku je naložilo, da je dolžan povrniti dolžnici 136,80 EUR stroškov postopka v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Proti sklepu o zavrnitvi predloga za izdajo takšne začasne odredbe se je pritožil upnik. V pritožbi navaja, da je sodišče oprlo odločitev na mnenje Centra za socialno delo, ki pa ga upniku ni predložilo in se zato o tem ni mogel izreči. Šele iz izpodbijanega sklepa je zvedel za stališče CSD, ki meni, da so s stiki, kot potekajo sedaj, zadovoljivo rešili zadevo. Ker upnik nima tega mnenja, mu ne more argumentirano oporekati. Meni, da mu je s takšnim postopanjem sodišče odvzelo možnost, da se izjavi o mnenju CSD in je s tem kršilo pravico do kontradiktornosti postopka. V tem vidi kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sicer pa je mnenje CSD samo eden od dokazov, na katerega se je sodišče pri odločitvi oprlo. Sodišče je očitno spregledalo, da pravica do stikov ni le pravica staršev, ampak da ima tudi otrok pravico, da redno vzdržuje osebne stike z obema staršema. Stiki, kot potekajo od meseca avgusta naprej, ne predstavljajo rednega vzdrževanja stikov mladoletne hčerke z očetom, saj je obseg stikov izredno omejen in bo na ta način prišlo do odtujevanja hčerke od očeta, kar ni koristno za zdrav otrokov razvoj. Sodišče je predlog zavrnilo z utemeljitvijo, da stiki potekajo na način kot sta ga starša dogovorila, to je enkrat tedensko in en vikend v mesecu, na kar je upnik pristal. Upnik je na dogovor pristal le zato, ker hoče videti hči. Istočasno je povedal, da želi imeti s hčerko stike v večjem obsegu. Zato vztraja pri predlogu za izdajo začasne odredbe. Predlagal je tudi, naj se stiki izvajajo tako, da sta ob prevzemanju in predajanju prisotna starša matere ali pa kdo od delavcev CSD. Ni pa predlagal, da bi se stiki izvajali ob prisotnosti strokovno usposobljene osebe CSD, kot to zmotno navaja sodišče v izpodbijanem sklepu. Ker tako omejeni stiki, kot se sedaj izvajajo, škodujejo zdravemu razvoju otroka, je to treba nemudoma popraviti, zato vztraja pri odločitvi v tem postopku. Postopek pred okrožnim sodiščem bo tekel še dolgo, ker bo pred odločitvijo potrebna tudi izdelava izvedenskega mnenja. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in stike uredi tako, kot je upnik predlagal v predlogu za izdajo začasne odredbe, podrejeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej glede zatrjevane kršitve postopa, ker upniku ni bil dostavljen odgovor CSD, ki je na poziv sodišča pojasnil, kako se je zadeva v zvezi z izvajanjem stikov urejala pri njih. Zatrjevane kršitve postopka v zvezi s tem pojasnilom CSD pritožbeno sodišče ni ugotovilo. V postopku izdaje začasne odredbe načelo kontradiktornosti iz 5. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) nima enake teže kot v pravdnem postopku. Tudi v tem postopku mora biti sicer to načelo spoštovano, vendar ob upoštevanju posebnosti postopka, v katerem se odloča o začasni odredbi (odločanje mora biti hitro). Sodišče prve stopnje odločitve, da ni potrebno izdati začasne odredbe o stikih, ni oprlo na mnenje CSD , ampak na pojasnilo, ki ni sporno, da sta starša na CSD uredila stike z dogovorom, kar upnik tudi sam priznava. Zato je očitek kršitve načela kontradiktornosti v pritožbi neutemeljen.

Pritožbeno sodišče v celoti soglaša tudi s pravilnim stališčem izpodbijane odločbe, da ureditev stikov z začasno odredbo v konkretni zadevi ni potrebna, ker se stiki izvajajo v skladu z dogovorom, ki sta ga starša ustno sklenila. Upnik vztraja pri izdaji začasne odredbe samo zato, ker meni, da 32 ur na mesec, kolikor je sedaj z otrokom, ne zadostuje za njegov zdrav razvoj. Dejstvo, da je bil dogovor o takšnem začasnem izvajanju stikov dosežen v posledici dolžničinega predloga, ki ni pristajala na drugo obliko stikov in je upnik kljub drugačni želji na take stike pristal, ni bistveno. Pomembno je, da se stiki izvajajo v skladu s sporazumno ureditvijo stikov med staršema, zato ni nobene potrebe izdati začasno odredbo do dokončne ureditve stikov v postopku, ki je v teku. Pritožbeno sodišče torej soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da upnik ob takšnih okoliščinah primera ni izkazal obstoja nevarnosti nastanka težko nadomestljive škode. Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s členom 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).