Jedro

Smrt stranke pomeni izgubo procesne sposobnosti, taka pomanjkljivost pa je skladno s prvim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v pravdnem postopku sicer odpravljiva, vendar pa je treba tudi upoštevati, da postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ne predstavlja zgolj pravdnega postopka izdaje plačilnega naloga, temveč je po svoji naravi kombiniran, dvojni postopek, v katerem kondemnatornemu oziroma naložitvenemu delu sklepa o izvršbi sledi še dovolitev izvršbe. Posledično v tem primeru ni mogoče postopati zgolj in samo po določbah ZPP, temveč je treba uporabiti tudi specialnejše določbe ZIZ, še posebej določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 24. člena tega zakona, po kateri je mogoče izvršbo dovoliti tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, ob pogoju predložitve javne ali po zakonu overjene listine, ki izkazuje prehod obveznosti. Ob tem pa je bistveno, da se navedena določba nanaša zgolj na postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti tudi na postopke izvršbe na podlagi verodostojne listine.

Ker bi v konkretnem primeru upnik lahko pomanjkljivost glede procesne sposobnosti stranke na pasivni strani odpravil le tako, da bi popravljen predlog za izvršbo vložil zoper pravne naslednike pokojnega dolžnika, to je njegove dediče, to pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ni mogoče, se ugotovljena pomanjkljivost izkaže za neodpravljivo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi z dne 20. 9. 2019 in zavrglo predlog za izvršbo.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni imelo zakonske podlage, po kateri bi lahko razveljavilo že izdani sklep o izvršbi, saj je po njegovi izdaji nanj vezano in vanj na tak način več ne more posegati, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik je 19. 9. 2019 zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojnih listin. Sodišče prve stopnje je 20. 9. 2019 izdalo sklep o izvršbi, na podlagi ugotovitve, da je dolžnik umrl že 8. 9. 2019, kar je še pred vložitvijo predloga in pred izdajo sklepa o izvršbi, pa je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Višje sodišče odločitev sprejema kot procesno in materialno pravno pravilno.

5. Ena od osnovnih procesnih predpostavk za vodenje postopka je sposobnost biti stranka (76. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), na to sposobnost pa sodišče pazi po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Smrt stranke pomeni izgubo procesne sposobnosti, taka pomanjkljivost pa je skladno s prvim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v pravdnem postopku sicer odpravljiva. Vendar pa je treba tudi upoštevati, da postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ne predstavlja zgolj pravdnega postopka izdaje plačilnega naloga, temveč je po svoji naravi kombiniran, dvojni postopek, v katerem kondemnatornemu oziroma naložitvenemu delu sklepa o izvršbi sledi še dovolitev izvršbe, kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje. Posledično v tem primeru ni mogoče postopati zgolj in samo po določbah ZPP, temveč je treba uporabiti tudi specialnejše določbe ZIZ, še posebej določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 24. člena tega zakona, po kateri je mogoče izvršbo dovoliti tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, ob pogoju predložitve javne ali po zakonu overjene listine, ki izkazuje prehod obveznosti. Ob tem pa je bistveno, da se navedena določba nanaša zgolj na postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti tudi na postopke izvršbe na podlagi verodostojne listine (prim. VSRS Sklep II Ips 645/2007 z dne 28. 2. 2008). Ker bi v konkretnem primeru po prvem odstavku 81. člena ZPP upnik lahko pomanjkljivost glede procesne sposobnosti stranke na pasivni strani odpravil le tako, da bi popravljen predlog za izvršbo na podlagi drugega odstavka 24. člena ZIZ vložil zoper pravne naslednike pokojnega dolžnika, to je njegove dediče, to pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po pojasnjenem ni mogoče, se ugotovljena pomanjkljivost izkaže za neodpravljivo.

6. Skladno s petim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče v primeru neodpravljive pomanjkljivosti, ki onemogoča nadaljnji postopek, razveljavi opravljena procesna dejanja in zavrže predlog za izvršbo, zato so neutemeljene upnikove pritožbene navedbe, da sodišče ni imelo podlage za tako postopanje oziroma za sprejem take odločitve.

7. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).