Jedro

Z izjavo, da želi, da se "umakne prijava pregona na policiji" je oškodovanka izrecno izjavila jasno, nedvoumno in brezpogojno voljo, da predlog za pregon obdolženca umika. Ker gre za nepreklicno izjavo, ni relevantno, če je oškodovanka pri kasnejših zaslišanjih pred sodiščem pri pregonu vztrajala.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zoper obdolženega A. A., rojenega ... v Celju, EMŠO ..., stanujočega ... cesta 50, ..., iz razloga po 2. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrne obtožba, da je B. B. tako telesno poškodoval, da so bili zaradi tega začasno oslabljeni prizadeti deli njenega telesa, začasno je bila prizadeta njena zunanjost in prizadeta njena zmožnost za delo, s tem, da jo je 1. 8. 2019 okoli 21.30 ure v stanovanju na ... 1/a v ... med prepirom, ker ga je želela zapustiti, z eno roko prijel za vrat, jo dvignil in potisnil ob steno, nakar jo je spravil na tla in tiščal navzdol, pri tem pa ves čas kričal na njo, jo ponovno dvignil s tal ter jo še enkrat potisnil ob steno, ko pa je B. B. začela kričati, jo je prijel za obe roki in jo potisnil iz stanovanja na stopnišče, v posledici opisanega A. A. ravnanja pa je B. B. utrpela udarnino glave (hematom na desni polovici čela), udarnino vratu s trakastimi plitvimi odrgninami na koži, odrgnine leve rame, odrgnino in udarnino levega kolena in udarnino levega stegna, s čimer naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. II. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter nagrada in potrebni izdatki zagovornikov obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Celju obdolženega A. A. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo z določeno kaznijo treh mesecev zapora in preizkusno dobo v trajanju enega leta. Odločilo je še, da je obdolženec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in sodno takso, povrniti pa tudi potrebne izdatke oškodovanke ter potrebne izdatke in nagrado njenega pooblaščenca.

2. Zoper sodbo so se pravočasno pritožili obdolženčevi zagovorniki, kot so uvodoma navedli, „iz vseh pritožbenih razlogov“. Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožni predlog zavrže (s stroškovno posledico), podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje, še podrejeno, da sodbo spremeni v stroškovnem delu tako, da obdolženca oprosti vseh stroškov kazenskega postopka, nadalje podrejeno pa, da sodbo razveljavi v stroškovnem delu in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu izpodbijane sodbe, pritožbenih navedb in podatkov kazenskega spisa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podan predlog oškodovanke, oziroma je zmotno zaključilo, da oškodovanka predloga za pregon ni umaknila.

5. Obdolžencu očitano kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena KZ-1 se po četrtem odstavku istega člena preganja na predlog. Oškodovanka je 1. 8. 2019 na PP Celje naznanila obravnavano kaznivo dejanje, pri čemer je bil sestavljen zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon (list. št. 4). Dne 2. 8. 2019 je policist PP Celje izdal odredbo o prepovedi približevanja obdolženca oškodovanki (list. št. 7 – 11), ki jo je dežurna preiskovalna sodnica še istega dne potrdila in ukrep podaljšala za 13 dni (list. št. 12 – 16). Čez šest dni, torej 8. 8. 2019, je oškodovanka sestavila in lastnoročno podpisala dopis, naslovljen na PP Celje (list. št. 19) ter poslan v vednost PP Velenje in Okrožnemu sodišču v Celju (list. št. 12 priloženega spisa I Kpd 39998/2019). V dopisu je v ključnem delu zapisala, da želi, da se v primeru proti A. A. „prekliče prepoved približevanja in umakne prijava pregona na policiji“. Preiskovalna sodnica je s sklepom z dne 10. 8. 2019 (list. št. 19 – 20 spisa I Kpd 39998/2019) predlog oškodovanke za preklic prepovedi približevanja kot nedovoljen zavrgla.

6. Zagovorniki so že pred pričetkom glavne obravnave podali ugovor pravne narave (list. št. 85) in v ugovoru zatrjevali, da je oškodovanka z zgoraj povzetim dopisom oziroma izjavo umaknila predlog za pregon. Sodišče prve stopnje je s postopkom nadaljevalo in ugovor pravne narave zavrnilo (točka 6 izpodbijane sodbe). V bistvenem se je opredelilo, da naj bi se izjava oškodovanke nanašala izključno na postopek odločanja o ukrepu prepovedi približevanja, glede na vsebino izjave pa nima učinka na predmetni postopek in ne predstavlja umika predloga za pregon. Takšne razloge pritožniki utemeljeno grajajo. Oškodovankina izjava je očitno sestavljena iz dveh delov, pri čemer se prvi del nanaša na (pravno neupošteven) predlog za preklic prepovedi približevanja, drugi del pa na umik predloga za pregon, ki ima pravne učinke. Ne glede na laično dikcijo „umik prijave pregona“ je po presoji pritožbenega sodišča izrecno izražena volja oškodovanke, da se kazenski pregon obdolženca zaradi naznanjenega kaznivega dejanja ne nadaljuje oziroma (dosledneje) niti ne začne, vsebinsko jasna, nedvoumna in brezpogojna. Postopanje preiskovalne sodnice, ki je predlog za preklic prepovedi približevanja zavrgla, je sicer procesno povsem pravilno, na ugotovitev o umiku predloga za pregon pa nima nobenega vpliva, kot drugače, a zmotno razloguje prvo sodišče. Kvečjemu prizadevanje, da se prekliče izrečena prepoved približevanja, potrjuje (istočasno izraženo) voljo oškodovanke, naj se obdolženca kazensko ne preganja.

7. Po prvem odstavku 57. člena ZKP lahko oškodovanec z izjavo, ki jo poda sodišču, pred katerim teče postopek, pred tem pa pristojnemu državnemu tožilcu, predlog za pregon umakne do konca glavne obravnave. Če je izjava dana nepristojnemu organu (kot v konkretnem primeru primarno PP Celje), jo organ sprejme in takoj pošlje pristojnemu državnemu tožilcu ali sodišču. Dopis oškodovanke z dne 8. 8. 2019 je policija priložila kazenski ovadbi z dne 19. 9. 2019, kar po presoji višjega sodišča pomeni, da že za vložitev obtožnega predloga v smeri očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 122. člena KZ-1 kot t. i. predlagalnega delikta ni bila podana potrebna procesna predpostavka, kot tudi ne za predhodni predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. To dejstvo je bilo znano v trenutku, ko je državno tožilstvo presodilo, da je ustrezna pravna opredelitev obdolženčevega ravnanja vsebovana v prvem odstavku 122. člena KZ-1. Po tretjem odstavku 57. člena ZKP pa je umik predloga za pregon storilca t. i. predlagalnega delikta nepreklicna izjava, zato ni relevantno, kar navaja sodišče prve stopnje (točka 6 obrazložitve), da je oškodovanka tako v fazi posameznih preiskovalnih dejanj kot na glavni obravnavi pri (dejansko umaknjenem) predlogu za pregon „vztrajala“. Enako pravno naziranje, kot izhaja iz vložene pritožbe, je po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno.

8. Kljub pritožbenemu predlogu v smeri zavrženja obtožnega predloga, na katerega pritožbeno sodišče ni vezano, je bilo treba ob ugoditvi pritožbi izpodbijano sodbo spremeniti tako, da se izreče zavrnilna sodba iz razloga po 2. točki 357. člena ZKP (nepreklicen umik predloga za pregon), saj gre za okoliščino, ki kazenski pregon obdolženca trajno, ne le začasno izključuje. Temelj za takšno odločitev je v prvem odstavku 394. člena ZKP, ki glede na stanje stvari omogoča spremembo sodbe tudi v primeru ugotovljene bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

9. Ker je bila izdana sodba, s katero je obtožba zavrnjena, obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca ter nagrada in potrebni izdatki zagovornikov proračun, tj. na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP. Posledično so brezpredmetne pritožbene navedbe v smeri izpodbijanja odločbe o stroških postopka, ki pa bi se tudi sicer (glede na vsebino odločbe o dodelitvi redne brezplačne pomoči z dne 18. 4. 2023 v prilogi B2) izkazale kot utemeljene in bi terjale ugoditev pritožbi v delu odločbe o stroških.