Jedro

Postopek zoper odgovorno osebo po drugem odstavku 8. člena ZPrCP torej ni samostojen postopek o prekršku, temveč gre še vedno za postopek zoper pravno osebo, za katero pa po izrecni zgoraj citirani določbi zakona odgovarja odgovorna oseba po drugem in tretjem odstavku 15. člena ZP-1. Postopek zoper pravno osebo pa je bil, kot zgoraj pojasnjeno, začet pravočasno.

Izrek

I. Pritožba se ko kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni spremenilo pravno kvalifikacijo očitanega prekrška in zato storilcu izreklo globo 120,00 EUR in 3 kazenske točke, sicer pa je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog Medobčinskega inšpektorata in redarstva občin Postojna, Cerknica, Pivka, Loška dolina in Bloke št. Pn1 z dne 7.5.2020 zvrnilo kot neutemeljeno.

2. Zoper sodbo se storilec pritožuje po svoji zagovornici. Najprej očita sodišču, da je z napačnim pravnim poukom kršilo pravico storilca do pravnega sredstva. Zagovornica vlaga pritožbo kljub drugačnemu pravnemu pouku. Vztraja, da je prekršek zastaral, saj plačilni nalog zoper storilca ni bil izdan v tridesetih dneh od storitve prekrška. Prekrškovni organ je začel postopek o prekršku zoper lastnika vozila s.p. 24.6.2019. Lastnik je v roku sporočil organu, da avtomobil uporablja pravna oseba A. d.o.o., prekrškovni organ je nato za podatke o vozniku zaprosil pravno osebo, ki je na poziv odgovorila 15.7.2019. Nato pa prekrškovni organ vse do 7.5.2020 ni opravil nobenega dejanja, ki bi merilo na pregon storilca prekrška. Z dnem 8.7.2019 se je torej zastaranje pretrgalo in je začel teči nov 30-dnevni zastaralni rok. Zoper odgovorno osebo pa se je postopek začel šele 7.5.2020. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je pravni pouk v izpodbijani sodbi napačen, vendar to na njegovo pravico do pritožbe ni vplivalo, saj jo je vložil pravočasno in jo bo pritožbeno sodišče vsebinsko obravnavalo.

5. Očitani prekršek je bil storjen 21.6.2019, ugotovljen pa je bil s tehničnimi sredstvi, pri čemer voznik na kraju prekrška ni bil zaustavljen in seznanjen s prekrškom. V takem primeru po določbi četrtega odstavka 42. člena Zakona o prekršku postopka ni dopustno začeti, če od dneva storitve prekrška preteče več kot 30 dni. Določba je sicer uvrščena v člen, ki ureja zastaranje, čeprav dejansko ne gre za zastaranje v pravem pomenu besede, ampak za procesno predpostavko za uvedbo postopka o prekršku1. Aktivnost, ki jo mora prekrškovni organ v 30 dnevnem roku opraviti, kadar gre za avtomobil, ki je last pravne osebe, je, da pozove pravno osebo, da sporoči podatke o vozniku2. V predmetni zadevi je prekrškovni organ postopek o prekršku začel 26.6.2019 s pozivom lastniku vozila, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška. Lastnik je sporočil (in z najemno pogodbo izkazal), da vozilo uporablja družba A. d.o.o. Prekrškovni organ je nato to družbo 8.7.2023 pozval, da sporoči ime voznika. Postopek zoper A. d.o.o. se je torej nedvomno začel v roku 30 dni od storitve prekrška. Namen določitve 30 dnevnega roka v primerih, ko je prekršek zoper varnost vestnega prometa ugotovljen s tehničnimi sredstvi, je omogočiti storilcu učinkovito obrambo. Ta namen je bil s pozivom pravni osebi dosežen. V odgovoru na poziv je družba sporočila, da je šlo za nepooblaščeno vožnjo in da ne more sporočiti imena voznika. Plačilni nalog je bil zato skladno z določbo drugega odstavka 8. člena ZPrCP3 7.5.2020 izdan zoper odgovorno osebo pravne osebe.

6. Postopek zoper odgovorno osebo po drugem odstavku 8. člena ZPrCP torej ni samostojen postopek o prekršku, temveč gre še vedno za postopek zoper pravno osebo, za katero pa po izrecni zgoraj citirani določbi zakona odgovarja odgovorna oseba po drugem in tretjem odstavku 15. člena ZP-1. Postopek zoper pravno osebo pa je bil, kot zgoraj pojasnjeno, začet pravočasno. S tem je bil tudi dosežen namen določitve 30 dnevnega roka za začetek postopka, saj je bila z očitkom prekrška pravna oseba seznanjena preko svoje odgovorne osebe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo določbe ZPrCP in ZP-1. 7. Na podlagi vsega povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8. Pritožnik mora na podlagi taksne tarife 8132 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.

1 Zato tudi ne gre za vprašanje pretrganja zastaranja. 2 Tako tudi L. Selinšek v Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 215 in 216. 3 Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, se kaznuje za prekršek njena odgovorna oseba.