Jedro

Sodišče prve stopnje je razumno pojasnilo, da so podani elementi fizičnega nasilja oziroma telesnega kaznovanja otrok s strani obeh staršev, saj kljub temu, da sta oba starša sposobna izvajati določene pozitivne vzgojne prijeme, je dejstvo, da se oba poslužujeta tudi določenih neprimernih vzgojnih metod in pristopov, s katerim mld. otroku povzročata stisko. To pomeni, da sodišče prve stopnje fizičnega nasilja predlagatelja ni minimaliziralo, saj ga je ustrezno ovrednotilo in postavilo v kontekst.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (III., IV. in VII. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljev predlog z dne 23. 8. 2022, spremenjen 16. 9. 2022 in 19. 4. 2024, da se mld. A. A., zaupa v varstvo in vzgojo njemu, da bo imel mld. otrok stalni naslov na bivališču vsakokratnega naslova predlagatelja, da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino in povrniti stroške postopka (I. točka izreka), zavrglo predlog nasprotne udeleženke za določitev stikov pod nadzorom centra za socialno delo (II. točka izreka), na novo določilo stike med predlagateljem in mld. otrokom (III. točka izreka), določilo telefonske stike udeležencev z mld. otrokom (IV. točka izreka), odredilo način poteka predaje mld. otroka (V. točka izreka), odločilo, da z dnem pravnomočnosti tega sklepa preneha veljati sklep o začasni odredbi II N 201/2022 z dne 19. 10. 2022 in sodni poravnavi o začasnem izvajanju stikov II N 201/2022 z dne 19. 11. 2022 in 22. 12. 2022, in pred Okrožnim sodiščem sklenjena sodna obravnava III N 3/2018 z dne 16. 1. 2018 v delu glede izvajanja stikov (VI. točka izreka). Na koncu je še sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, razen stroškov izdelave izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije v višini 2.086,86 EUR, ki sta jih dolžna udeleženca kriti vsak do ene polovice (VII. točka izreka).

2.Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotna udeleženka. Sklep izpodbija v III., IV. in VII. točki izreka (t.j. glede stikov in stroškovno odločitev) iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Graja določitev stikov v času poletnih počitnic (III. točka izreka), zlasti dejstvo, da bo mld. sin udeležencev postopka s predlagateljem preživel poleti dvakrat po 15 dni strnjeno in se bo k nasprotni udeleženki vrnil večer pred prvim šolskim dnem, takšna odločitev pa mld. sinu ni v korist. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da se s predlagateljem ni mogoče dogovarjati, da se sklenjenih dogovorov ne drži, ob pogovoru nanjo vpije, ji grdo govori vpričo otroka, mladoletni sin pa je epileptik in potrebuje mirno okolje, ki mu ga predlagatelj ne nudi, niti ne poskrbi za redno uživanje zdravil in mu jih ne daje pravočasno. Poleg tega je oče že izvajal fizično nasilje nad otrokom, ker ga je davil, vse to pa sodišče spregleda oziroma minimalizira, iz poročila Osnovne šole pa izhaja, da je mld. otrok zadnje čase nenaspan in utrujen, pri pouku pa ni zbran in težje sledi snovi. Zdravstveno stanje mld. otroka se je zaradi epilepsije poslabšalo in je bil 24. 5. 2023 hospitaliziran v UKC, predlagatelj pa za njegovo zdravstveno oskrbo ne skrbi primerno. Predlagatelj niti nima 30 dni dopusta v času poletnih počitnic, poleg tega pa bo otrok zaradi davljenja v preteklosti pri očetu ogrožen. Graja tudi odločitev o telefonskih stikih (IV. točka izreka). Navaja, da s sklepom določen način telefonskih stikov ni izvedljiv, saj je nasprotna udeleženka takrat na delu in ne more obveščati predlagatelja, zato je smiselno ter življenjsko, da oče pokliče otroka brez najave dvakrat tedensko. S sklepom določeni telefonski stiki mld. otroku niso v korist. Predlagatelj se tudi ne drži ur predaje otroka, z nasprotno udeleženko pa je v konfliktnem odnosu. Graja protislovja prvostopenjski odločitvi in v tej zvezi navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje predlog predlagatelja zavrnilo, v 33., 34. in 35. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pa je navedlo, da je sledilo predlogu predlagatelja. Napada tudi odločitev o stroških in navaja, da bi z ozirom na to, da je bil predlagateljev predlog zavrnjen, moral zgolj on kriti vse stroške postopka, zlasti z ozirom na to, da nasprotna udeleženka prejema zgolj minimalni osebni dohodek in ni možna plačati naloženih stroškov. Pavšalno navaja, da je dokazna ocena sodišča prve stopnje pomanjkljiva, neprepričljiva in življenjsko nesprejemljiva. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.Predlagatelj na pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.V predmetni zadevi je nasprotni udeleženec vložil predlog za spremembo zaupanja mld. sina udeležencev postopka, A. A., v varstvo in vzgojo. A. A. je bil s sodno poravnavo Okrožnega sodišča N 61/2015 z dne 22. 9. 2015 zaupan v varstvo in vzgojo nasprotni udeleženki, s predlagateljem pa so bili določeni stiki. Predlagatelj je predlagal, da se mld. sin zaupa v varstvo in vzgojo njemu, da se pri njem določi otrokov stalni naslov, nasprotni udeleženki naloži plačevanje preživnine in se določi stik z nasprotno udeleženko. Sodišče prve stopnje je predlagateljev predlog za predodelitev mld. otroka in glede preživnine zavrnilo, na novo pa je določilo stike mld. otroka s predlagateljem ter telefonske stike. Odločitev o stikih je predmet pritožbe.

8.Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta logična in življenjsko sprejemljiva, nasprotna udeleženka pa v pritožbi dejanske zaključke sodišča prve stopnje zgolj pavšalno graja oziroma zgolj selektivno izpostavlja določene dejanske ugotovitve, ki so ji v korist, zato dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne more omajati.

9.Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da materialno pravno podlago o spremembi stikov predstavlja določba osmega odstavka 141. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), v skladu s katero izda sodišče novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Te spremenjene razmere in koristi otroka morajo biti bistvene; vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti spremembe stikov, temveč mora iti za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo (ali sodno poravnavo), ki naj bi se spremenila.

10.Pritožbeno ni sporno, da so se od sklenitve sodne poravnave v letu 2015, ko je bil mld. A. A. star 2 leti, pa do izdaje izpodbijanega sklepa, okoliščine v zvezi s stiki bistveno spremenile. Pritožbeno je sporna odločitev sodišča prve stopnje o stikih med poletnimi počitnicami in telefonski stiki, zlasti, ali so tako določeni stiki v korist mld. A. A., ki je bil v času izdaje izpodbijanega sklepa star 10 let.

11.Po oceni sodišča druge stopnje so stiki med poletnimi počitnicami, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, v korist mld. A. A.. Sodišče prve stopnje je na 22. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno pojasnilo, da je pri določitvi času stikov v času poletnih počitnic sledilo predlogu predlagatelja, pri tem pa upoštevalo tako mnenje CSD kakor tudi mnenje sodne izvedenke, iz katerega izhaja, da mld. otrok potrebuje v svojem življenju prisotnost in bližino obeh staršev, zato je v največjo korist, da poletne po počitnice preživljajo sorazmerno pri obeh starših, načeloma dvakrat po 15 dni strnjeno.

12.Ne drži pritožbena graja, da bo mld. A. A. predan 31. 8. v večernem času, saj je v III. točki izreka izpodbijanega sklepa jasno določeno, da se predaja oziroma prevzem otroka v času poletnih počitnic opravi ob 10.00 pred bencinsko črpalko Petrol.

13.Pritožbena navedba, da se mld. A. A. 31. 8. ne bo mogel pripraviti na šolo, da ne bo umirjen, da ne bo imel primerne obleke, obutve in šolskih potrebščin, ni življenjsko sprejemljiva, saj bo polovico poletnih počitnic preživel pri nasprotni udeleženki, prav tako pa bo 31. 8. predaja mld. A. A. potekala že ob 10.00 dopoldan. To pomeni, da bo imela nasprotna udeleženka na voljo dovolj časa, da mld. A. A. pripravi na šolo.

14.Ne drži pritožbena graja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlagatelj zoper mld. otroka že uporabil fizično silo in da zanj ne skrbi ustrezno, ker ne poskrbi za redno uživanje zdravil proti epilepsiji. Sodišče prve stopnje je v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno upoštevalo vse okoliščine primera, tudi uporabo fizične sile s strani staršev, prav tako pa je ustrezno vzelo v ozir, da je nasprotna udeleženka preprečevala stike mld. sina s predlagateljem, kot so bili določeni v sodno poravnavo sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v zadevi N 61/2015 z dne 22. 9. 2015, da je razmerje med udeležencema postopka visoko konfliktno, da je mld. otrok epileptik in da ima predlagatelj deloma neprimerne vzgojne prijeme. Sodišče prve stopnje se je razumno opredelilo tudi do tega, da je tudi nasprotna udeleženka izvajala fizično nasilje nad otrokom (kot izhaja iz 26. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), prav tako pa iz 27. točke izpodbijanega sklepa, kjer sodišče prve stopnje povzema mnenje izvedenke, izhaja, da imata oba udeleženca postopka določene prednosti, ki jih na vsak na svoj način lahko nudita otroku, prav tako pa oba tudi delno neustrezne vzgojne prijeme, iz 28. točke obrazložitve pa izhaja, da ima mld. A. A. rad oba starša, da do obeh čuti enako naklonjenost, da do obeh izraža enako stopnjo zaščitniškega odnosa in da želi z obema preživljati enakovredne stike. Sodišče prve stopnje je razumno pojasnilo, da so podani elementi fizičnega nasilja oziroma telesnega kaznovanja otrok s strani obeh staršev, saj kljub temu, da sta oba starša sposobna izvajati določene pozitivne vzgojne prijeme, je dejstvo, da se oba poslužujeta tudi določenih neprimernih vzgojnih metod in pristopov, s katerim mld. otroku povzročata stisko. To pomeni, da sodišče prve stopnje fizičnega nasilja predlagatelja ni minimaliziralo, saj ga je ustrezno ovrednotilo in postavilo v kontekst. Pri tem je posebej opozorilo, da je bila nasprotni udeleženki že izrečena nepravnomočna kazenska obsodilna sodba v zadevi Okrajnega sodišča I K 36673/2022 z dne 6. 2. 2024, s katero je bila obsojena na pogojno obsodbo petih in šestih mesecev zapora s preizkusno dobo petih let zaradi dveh kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe, ker je preprečevala stike mld. sina s predlagateljem.

15.Tudi telefonski stiki so po oceni sodišča druge stopnje določeni v korist mld. A. A.. Sodišče prve stopnje je v 35. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa razumno pojasnilo, da jih podrobneje določa, ker sta tako predlagala izvedenka in center za socialno delo (to je bilo potrebno zaradi konfliktnega odnosa med udeležencema), da je pri določanju telefonskih stikov izhajalo iz dogovora nepravdnih strank iz začasnih sodnih poravnav, sklenjenih tekom predmetnega postopka, ter na podlagi mnenja centra za socialno delo in mnenja sodne izvedenke. Pritožbena graja, da obveščanje o telefonskih stikih ni izvedljivo, pa je izkustveno neprepričljiva.

16.Nasprotna udeleženka nima prav, da obstajajo nasprotja v obrazložitvi sodbe, ker naj bi sodišče prve stopnje sprva obrazložilo, da je predlagateljev predlog zavrnilo, pozneje pa navedlo, da mu je ugodilo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je povsem jasno, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlagateljev predlog, da se sodna poravnava iz leta 2015 spremeni in se mld. sin namesto nasprotni udeleženki zaupa v varstvo in vzgojo njemu (kot je odločeno v I. točki izreka), 33., 34. in 35. točka izreka, na katere opozarja nasprotna udeleženka v pritožbi, pa se ne nanašajo na spremembo zaupanja v varstvo in vzgojo, temveč na predlog glede spremembe stikov, kateremu pa je sodišče prve stopnje dejansko delno ugodilo. Protislovij v sami vsebini sklepa torej ni, zato kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

17.Tudi odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških je pravilna, saj sledi določbi 101. člena ZNP-1.

Predmetni postopek je bil namenjen varovanju koristi mld. otroka, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da udeleženca postopka (ne glede na finančno stanje) krijeta vsak svoje stroške postopka, skupne stroška postopka (stroške izvedenke) pa krijeta vsak do 1/2.

18.Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pravno odločilni pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19.Nasprotna udeleženka pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

-------------------------------

1N. Weber v B. Novak (ur.), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426; VSM sklep III Cp 703/2023 z dne 21.11.2023.

2V skladu z navedeno določbo o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.