20. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. - A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnica v Ž., na seji senata dne 3. oktobra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1008/2005 z dne 28. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 313/2004 z dne 4. 5. 2005 in z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 362-01-31/03 z dne 31. 12. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pravnemu predniku pritožnice je bilo na podlagi odločbe MLO Ljubljana mesto, odseka za finance o ugotovitvi vojnega dobička št. Fin. št. 7160/47 in sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I 1796/47 z dne 31. 12. 1947 zaplenjeno premoženje. Upravni organ prve stopnje je po tem, ko je bila odločba o ugotovitvi vojnega dobička izrečena za nično, ugodil denacionalizacijskemu zahtevku, pri čemer je štel, da je do podržavljenja prišlo z ukrepom državnega organa brez pravnega naslova (4. člen Zakona o denacionalizaciji, Uradni list RS, št. 18/91 in nasl. – v nadaljevanju ZDen). Na pritožbo Slovenske odškodninske družbe je upravni organ druge stopnje to odločbo odpravil in denacionalizacijski zahtevek zavrnil. Ta odločitev je bila potrjena tudi v upravnem sporu. Obe sodišči sta se strinjali s stališčem upravnega organa druge stopnje, da izrek odločbe za nično sam po sebi ne daje podlage za denacionalizacijo premoženja. Tožnici sta pojasnili, da bo morala odpravo posledic ničnosti odločbe doseči v drugih postopkih. Vrhovno sodišče je pri tem (enako kot upravni organ druge stopnje in smiselno tudi Upravno sodišče) navedlo, da je odločba o odvzemu vojnega dobička temeljila na Zakonu o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v dobi sovražnikove okupacije (Uradni list DFJ, št. 36/45), kasnejši izrek take odločbe za nično pa sam po sebi ne pomeni, da je do podržavljenja prišlo brez pravnega naslova.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev drugega odstavka 14. člena ter 15., 22., 23. in 30. člena Ustave. Navaja, da ob ugotovljeni ničnosti odločbe o ugotovitvi vojnega dobička ne bi smeli ohranjati veljavnosti zaplembe premoženja. Neupoštevanje ničnosti odločbe naj bi bilo v tem denacionalizacijskem postopku v nasprotju s podatki iz spisa in civilizacijskimi normami ter pravičnostjo. Vrhovnemu sodišču pritožnica očita, da je zmotno ocenilo dejansko in pravno stanje ter sledilo odločitvi Upravnega sodišča.

3.V postopku preizkusa ustavne pritožbe Ustavno sodišče ne presoja pravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Pritožničine navedbe po vsebini pomenijo ugovore napačno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava, s čimer pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan