Jedro

Tožnikovega subjektivnega dojemanja sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki "naj bi že večkrat kršili njegove človekove pravice in ravnali nezakonito", po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

Predlagatelj je 12.3.2004 pred Okrajnim sodiščem v Sežani vložil zemljiškoknjižni predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Okrajno sodišče v Sežani je s sklepom z dne 12.11.2007 zavrglo predlagateljev predlog za odpis denarne kazni, ki mu je bila izrečena s sklepom Cp 15/2006 z dne 30.11.2006, in sicer v znesku 417,27 EUR. Predlagatelj je zoper ta sklep vložil pritožbo in istočasno predlagal prenos pristojnosti za odločanje o pritožbi na drugo stvarno pristojno sodišče, saj je "v dosedanjih postopkih v predmetni zadevi o pritožbah vselej odločalo Višje sodišče v Kopru". Meni, da je to sodišče že večkrat kršilo njegove človekove pravice.

Predlog ni utemeljen.

Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki je odločal v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 - ur. p. b., v nadaljevanju ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Tožnikovega subjektivnega dojemanja sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki "naj bi že večkrat kršili njegove človekove pravice in ravnali nezakonito", po oceni Vrhovnega sodišča ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Dvom o nepristranskosti konkretnega sodnika pa je razlog za njegovo izločitev (6. točka 70. člena ZPP), ne pa razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti.

Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.