Jedro

Sodišče prve stopnje bo o ugovoru krajevne nepristojnosti glede preostalega dela tožbenega zahtevka odločilo skupaj z glavno stvarjo, tako kot to določa 288. čl. ZPP za nekatere preostale procesne predpostavke in bo njegova odločitev v zvezi s tem delom lahko predmet izpodbijanja skupaj z glavno stvarjo.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklenilo, da Okrožno sodišče v Kopru ni krajevno pristojno za odločanje v delu tožbe, ki se nanaša na plačilo 42,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila; 2.) odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva v navedenem delu odstopljena krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču na Ptuju.

Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo. Navaja, da z izpodbijanim sklepom ne soglaša, saj je skladno z določili ZPP pravočasno ugovarjala krajevni pristojnosti Okrožnega sodišča v Kopru glede celotnega tožbenega zahtevka, ne pa le glede dela tožbe, ki se nanaša na znesek 42,72 EUR. Meni, da sodišče prve stopnje ni krajevno pristojno za sojenje v predmetnem gospodarskem sporu. Glede na subjektivni kriterij je predmetni spor šteti kot gospodarski spor, vendar pa je tožeča stranka vložila tožbo pri krajevno nepristojnem sodišču, v V. tč. tožbe pa se nepravilno sklicuje na dogovor o konsenzualni prorogaciji. V nadaljevanju obširneje niza razloge za svoje stališče, da se „noben konkretni spor, izkazan s predmetno tožbo“, ne nanaša na izpolnjevanje pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki je prenehala veljati že 31.3.2008, zaradi česar po njenem mnenju ne velja dogovor o krajevni pristojnosti naslovnega sodišča in naj se zadeva odstopi v nadaljnje obravnavanje Okrožnemu sodišču na Ptuju. Sodišče prve stopnje sploh ni razpisalo predlaganega naroka s strani tožene stranke, kar je bistvena kršitev določb postopka.

Pritožba tožene stranke ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je obravnavalo ugovor tožene stranke o njegovi krajevni nepristojnosti za odločanje v predmetni zadevi (le glede dela tožbenega zahtevka) in ga je glede na 22. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo za pravočasnega, glede na to, da ga je tožena stranka podala že v odgovoru na tožbo. Izpodbijana odločitev je posledica delne ugoditve ugovoru tožene stranke. Upoštevaje navedeno, tožena stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep, saj je v navedenem delu uspela. Zato je bilo treba njeno pritožbo zavreči kot nedovoljeno (1. tč. 365. čl. ZPP).

Očitno je, da bo sodišče prve stopnje o ugovoru krajevne nepristojnosti glede preostalega dela tožbenega zahtevka odločilo skupaj z glavno stvarjo, tako kot to določa 288. čl. ZPP za nekatere preostale procesne predpostavke in bo njegova odločitev v zvezi s tem delom lahko predmet izpodbijanja skupaj z glavno stvarjo.