Ker se tožnik na poziv ni odzval, je ostala prošnja tožnika za dodelitev BPP nepopolna, zaradi česar je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgla.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 19. 5. 2025.
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 51868/2024. Tožena stranka se sklicuje na določilo prvega odstavka 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v skladu s katerim se prošnja za dodelitev BPP vloži pisno na predpisanem obrazcu, ki mu morajo biti priložene listine, ki dokazujejo obstoj pogojev za dodelitev BPP, ki jih pristojni organ ne pridobiva po uradni dolžnosti v skladu z 20. in 33. členom ZBPP.
3.Tožena stranka pojasnjuje, da je tožnika po pooblaščencu s pozivom z dne 3. 6. 2025 pozvala, da v roku 10 dni od prejema poziva predloži vso dokumentacijo o materialnem položaju storilca. Ker je tožnik državljan Maroka, bi moral predložiti potrdilo iz uradnih evidenc Maroka o lastništvu nepremičnin, če je tožnik ali če so njegovi družinski člani lastniki nepremičnin. Predložiti bi moral tudi potrdilo o bančnih računih v Maroku ter o stanju in prometu na računu za zadnje leto pred mesecem vložitve prošnje, potrdilo o lastništvu vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb ter naložbenih računih v Maroku, potrdilo o lastništvu motornih vozil v Maroku ter potrdilo o lastništvu premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc. Tožnik je navedeni poziv po pooblaščencu prejel 13. 6. 2025 ter se v roku na poziv ni odzval. Tožena stranka je iz razloga, ker ne more pridobivati podatkov, ki so obvezne sestavine prošnje in bi jih mogel navesti tožnik sam, prošnjo za dodelitev BPP na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavrgla.
4.Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da gre v obravnavanem primeru za kazensko priporno zadevo, v kateri je obramba po odvetniku obvezna. V prošnji je pojasnil, da nima dohodka, ne premoženja, ter da podatkov iz tujine ne more predložiti, saj teh v tujini ne izdajajo. Tožnik poziva za dopolnitev prošnje ni prejel v prevodu, niti v slovenščini. Tožnika je pooblaščenec že zastopal ter ga večkrat obiskal v zavodu za prestajanje kazni zapora. Tožnik se nadalje sklicuje na določilo 13. in 14. člena ZBPP, na 12., 14., 17. in 18. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter določilo 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP.
5.Tožnik nadalje pojasnjuje, da če mu BPP ne bo odobrena, si bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo poglobilo njegove finančne težave in ne bo imel sredstev za preživetje, kar je v nasprotju z ZBPP. Navaja tudi, da je diskriminiran z ostalimi upravičenci, katerim je BPP v celoti ugodena in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. Zato zatrjuje tudi kršitev ustavne pravice iz 14. člena Ustave RS. Izpodbijanemu sklepu manjkajo tudi razlogi o odločilnih dejstvih. Sodišču predlaga zaslišanje tožnika. Predlaga, da sodišče samo odloči o zadevi, tako da tožbi ugodi, izpodbijan sklep spremeni in v celoti ugodi prošnji tožnika za dodelitev BPP za zastopanje pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje ter tožniku kot izbranega odvetnika dodeli tožnikovega pooblaščenca. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
6.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.
7.Tožba ni utemeljena.
8.Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijanemu sklepu ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
9.V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožena stranka utemeljeno zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 51868/2024.
10.Za odločitev v obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je tožena stranka ravnala pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom prošnjo tožnika za dodelitev BPP zavrgla kot nepopolno, sklicujoč se pri tem na določbe ZUP, ki urejajo postopanje upravnega organa z nerazumljivimi in nepopolnimi vlogami, in ki se v skladu z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP uporabljajo tudi v postopku dodeljevanja BPP.
11.Po prvem odstavku 66. člena ZUP mora biti vloga razumljiva in mora vsebovati vse z zakonom ali drugim predpisom določene sestavine, potrebne za obravnavo. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. V skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Če vlagatelj na poziv organa nepopolne ali nerazumljive vloge v postavljenem roku ne popravi, organ vlogo s sklepom, na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP, zavrže.
12.Obvezna vsebina prošnje za dodelitev BPP je predpisana v tretjem odstavku 32. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec tujec, mora prošnja poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
13.V obravnavani zadevi je tožnik v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je podal po pooblaščencu, (v polju obrazca, kamor se vpišejo podatki o zadevi) navedel, da želi BPP za pravno svetovanje in zastopanje v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II K 51868/2024 in II K 35448/2024. Tožena stranka je tožnika po pooblaščencu pozvala, da naj dopolni nepopolno prošnjo tako, da v roku 10 dni od dneva prejema dopisa predloži potrdilo iz uradnih evidenc Maroka o lastništvu nepremičnin, če je tožnik ali če so njegovi družinski člani lastniki nepremičnin, potrdilo o bančnih računih v Maroku ter o stanju in prometu na računu za zadnje leto pred mesecem vložitve prošnje, potrdilo o lastništvu vrednostnih papirjev, kapitalskih naložb ter naložbenih računih v Maroku, potrdilo o lastništvu motornih vozil v Maroku ter potrdilo o lastništvu premoženja, ki ni razvidno iz uradnih evidenc. Vendar se tožnik na navedeni poziv niti sam, niti po pooblaščencu ni odzval.
14.Ker se tožnik na poziv ni odzval, je ostala prošnja tožnika za dodelitev BPP tudi po presoji sodišča nepopolna, zaradi česar je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo kot nepopolno na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgla.
15.Sodišče zavrača tožbene ugovore v zvezi z obveznim zastopanjem, saj je bila prošnja tožnika zavržena kot nepopolna in tožena stranka ni vsebinsko obravnavala prošnje tožnika za dodelitev BPP. Tožbene navedbe, da podatkov iz tujine ne more predložiti, ker tam potrdil ne izdajajo ter predlog za zaslišanje tožnika sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto, saj tožnik teh navedb in dokaznih predlogov ni podal v postopku izdaje izpodbijanega sklepa, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ni podal v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (52. člen ZUS-1).
16.V zvezi s tožbenim ugovorom, da tožniku poziv za dopolnitev prošnje ni bil poslan, sodišče pojasnjuje, da mu je bil le ta poslan po pooblaščencu, ki pa se na poziv ni odzval, zato sodišče navedene ugovore zavrača kot neutemeljene.
17.Sodišče kot nerelevantne za obravnavani primer zavrača tudi navedbe o diskriminaciji tožnika v povezavi z drugimi upravičenci do BPP, katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, saj je bila tožnikova prošnja zavržena kot nepopolna in ni bila zavrnjena zaradi neizpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP. Sodišče posledično zavrača tudi kršitev 14. člena Ustave RS.
18.Sodišče je na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, saj tožnik navaja zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih sodišče skladno s tem zakonom ne more upoštevati.
19.Izpodbijan sklep je po navedenem pravilen in zakonit, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
20.Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.