Jedro

Tožena stranka se je zaradi reorganizacije in optimizacije poslovanja ter zmanjšanja obsega naročil odločila za prenovo poslovnih procesov ter da se organizacijsko spremeni tako, da se izločijo komercialni procesi in procesi kontrole kakovosti, ki se delno prenesejo na drugo družbo. V primeru, da je tožena stranka dejavnost, v okviru katere je tožnik opravljal delo, prenesla k drugi družbi, bi tožena stranka morala tožniku omogočiti, da nadaljuje z delom pri tej družbi (delodajalcu prevzemniku) pod nespremenjenimi pogoji.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 28. 6. 2012 nezakonita in se razveljavi ter ponovno vzpostavi delovno razmerje med strankama (I. točka izreka); tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni za čas od 14. 8. 2012 do vrnitve nazaj na delo obračunati mesečna nadomestila plač v višini 1.028,65 EUR bruto, od tega odvesti prispevke v višini po 227,33 EUR in davke v višini po 85,16 EUR ter tožniku izplačati po 716,16 EUR neto na mesec z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po zapadlosti posameznega zneska do plačila (vse to znižano za obračunana in prejeta nadomestila za brezposelnost ter invalidnost) - (II. točka izreka); kar zahteva tožnik več (vpis delovne dobe v delovno knjižico, razliko do polne plače brez upoštevanja nadomestil za brezposelnost in invalidnost, obresti že od datumov zapadlosti) ali drugače (dohodki namesto nadomestila plač) je zavrnilo (III. točka izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, tožniku pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 753,00 EUR, po izteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (IV. točka izreka sodbe).

Zoper I., II. in IV. točko izreka se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v celoti zavrne tožnikov tožbeni zahtevek, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker so razlogi sodbe nejasni, iz izpodbijane sodbe pa ni razbrati, ali je prenos dejavnosti kontrole edini razlog za ugotovitev, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita ali pa obstojijo še drugi razlogi. Ne strinja se s stališčem, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi prenosa dejavnosti kontrole na drugega delodajalca. Tožnik ni zatrjeval, da je prišlo do pravnega prenosa podjetja, posledično ni predložil nikakršnih dokazov. Iz sodbe je razbrati, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi sklicuje na prenos dejavnosti kontrole na drugega delodajalca. Sodba nima razlogov o tem, ali je do prenosa podjetja sploh prišlo ter če je šlo le za del podjetja, kateri del naj bi bil prenešen. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je res prišlo do prenosa dela podjetja. "Prenos dejavnosti" kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pomeni le, da tožena stranka nekaterih aktivnosti ne bi več sama opravljala, temveč prepustila drugi pravni osebi. Od delodajalca ni mogoče pričakovati, da ne more prenehati z opravljanjem določenih aktivnosti. Enako stališče je že zavzela sodna praksa. Sklicuje se na sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 11/2008, opr. št. VIII Ips 209/2007 in VIII Ips 29/2012. Če bi bilo stališče sodišča prve stopnje pravilno, bi bil izrek v nasprotju z obrazložitvijo. Delovno razmerje med tožnikom in toženo stranko bi tudi na podlagi 73. člena ZDR prenehalo, zato je izpodbijana sodba, ki ponovno vzpostavlja delovno razmerje med strankama, nezakonita. Zaradi prenosa dela podjetja in posledično prenosa vseh pogodbenih in drugih pravic iz delovnega razmerja na delodajalca prevzemnika bi moral tožnik s tožbo proti delodajalcu prevzemniku zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja in vzpostavitev pogodbe o zaposlitvi z delodajalcem prevzemnikom. Opozarja, da delavcu, ki dobi odpoved iz poslovnega razloga, ne more biti v korist (kot trdi sodišče prve stopnje), da je za začetek teka roka iz 88. člena ZDR bistven le čas pridobitve mnenja komisije, prav nič pa čas nastanka poslovnega razloga. Navaja, da je tožena stranka lahko šele po izdelavi programa ugotovila, delo katerih delavcev bo postalo nepotrebno in šele takrat je lahko podala ustrezen predlog komisiji. Sodišče prve stopnje govori o nakazanih razlogih za nezakonito odpoved, vendar ne zavzame izrecnega stališča, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zaradi enega od teh nakazanih razlogov. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo na 73. člen ZDR, temveč na to, da je bila odpoved prepozna in da je bil postopek izveden nedosledno (delno po pravilih za kolektivni odpust in delno po pravilih, ki veljajo za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi). Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in katere uveljavlja pritožba, ni storilo.

V konkretnem primeru gre za spor zaradi utemeljenosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pravna podlaga za takšno odpoved je določena v drugem odstavku 81. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. list RS št. 42/2002 in naslednji), po katerem lahko delodajalec odpove delavcu pogodbo, če obstaja za to utemeljen razlog. V skladu z določbo prvega odstavka 82. člena ZDR je dolžan delodajalec, če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, dokazati utemeljen razlog odpovedi. V določbi prvega odstavka 88. člena ZDR so opredeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki se nanašajo na trajno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Delodajalec lahko odpove delavcu pogodbo o zaposlitvi, če so takšni razlogi utemeljeni ter onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec tudi preveriti, če je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti in da je pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu kontrolor kakovosti. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi potem, ko je pridobila mnenje komisije za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je sprejela program razreševanja presežnih delavcev (1. 12. 2011), v katerem je opredelila kriterije za opredelitev presežnih delavcev, na priloženem seznamu je tudi tožnik na delovnem mestu kontrolor kakovosti. Tožena stranka je tožnika o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvestila 16. 1. 2011 (pravilno 16. 1. 2012), redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa mu je vročila po pridobitvi mnenja komisije za ugotavljanje podlage za redno odpoved z dne 15. 6. 2012, dne 28. 6. 2012. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se tožena stranka v odpovedi pogodbe o zaposlitvi sklicuje le na odpovedni razlog iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR, torej na postopek pri individualnih odpovedih, tožena stranka pa je odpoved pogodbe o zaposlitvi izvedla deloma tudi po pravilih, ki veljajo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je bila dejavnost kontrole kakovosti prenesena na drugega delodajalca, to pa ni poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno navedbo, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana prepozno. Rok za podajo odpovedi iz šestega odstavka 88. člena ZDR namreč začne teči šele, ko delodajalec od pristojne komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi prejme mnenje, v katerem ta v skladu z določbo 103. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( ZPIZ-1, Ur. list RS št. 106/99 in naslednji) ugotovi obstoj oziroma utemeljenost odpovednega razloga. Pred pridobitvijo mnenja glede na citirane določbe ZDR (prvi odstavek 116. člena), ZPIZ-1 (prvi odstavek 102. člena) in Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI, Ur. list RS št. 63/2004 in naslednji), razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne obstaja. Takšna je ustaljena in enotna sodna praksa. V konkretnem primeru je komisija podala mnenje 15. 6. 2012, zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 6. 2012 pravočasna.

Sodišče prve stopnje je kot bistven razlog za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov navedlo, da je tožena stranka prenesla dejavnost kontrole kakovosti na drugega delodajalca, kar pa ni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. 73. člen ZDR določa, da v primeru, kadar pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožena stranka zaradi reorganizacije in optimizacije poslovanja ter zmanjšanja obsega naročil odločila za prenovo poslovnih procesov ter da se organizacijsko spremeni tako, da se izločijo komercialni procesi in procesi kontrole kakovosti, ki se delno prenesejo na družbo A. d.d.. Razlog prenosa dejavnosti kontrole kakovosti je tudi izrecno naveden v obrazložitvi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku. Pritožba izpostavlja vprašanje, da sodišče prve stopnje ni presojalo, ali je dejansko prišlo do prenosa dela podjetja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni razčiščeno vprašanje, na kakšen način se pri novem delodajalcu opravlja delo, ki se prej opravljalo pri toženi stranki (kontrola kakovosti), kakšno delo sedaj opravljajo nekdanji sodelavci tožnika, predvsem pa je potrebno razčistiti, zakaj je tožena stranka pred prenosom dejavnosti na drugo družbo morala zmanjšati število kontrolorjev kakovosti za enega delavca (invalida), ki se je že predhodno (po ugotovljeni invalidnosti II. kategorije) prekvalificiral za delo kontrolorja kakovosti. V primeru, da je tožena stranka dejavnost, v okviru katere je tožnik opravljal delo, prenesla k drugi družbi, je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi tožena stranka morala tožniku omogočiti, da nadaljuje z delom pri tej družbi - delodajalcu prevzemniku- pod nespremenjenimi pogoji.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje ter v tem obsegu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje po potrebi izvede dodatne dokaze in upoštevaje zgoraj navedene usmeritve pritožbenega sodišča ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Odločitev o pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).